Native Rebel Recordings, 2022

V nedeljski Tolpi bumov imamo tokrat priložnost slišati prvovrstni južnoafriški jazz, ki je poleg svojih kvalitet za te prostore poseben tudi zaradi nekaterih edinstvenih povezav z našo deželo. Prva je dejstvo, da se bo band The Brother Moves On iz Johannesburga v Sloveniji te dni mudil že tretjič. Klub Cankarjevega doma bo v torek drugič gostil nastop južnoafriškega umetniškega kolektiva, ki ga različni playerji z mednarodnega jazzovskega prizorišča umeščajo v johanesburški underground, med zadnje protestne bende in med najvidnejše južnoafriške glasbene fenomene. Njihov nastop na ciklu Cankarjevi torki pojutrišnjem bo del dvojnega koncerta, na katerem bo moč slišati tudi koncert tria danske saksofonske improvizatorke Mette Rasmussen.

A pojdimo po vrsti. The Brother Moves On so na turneji, na kateri predstavljajo svoj najnovejši album z naslovom $​/​he Who Feeds You​.​.​.​Owns You, ki je pred nekaj dnevi izšel pri novi založbi Native Rebel Recordings, s katero Shabaka Hutchings, slavni angleški saksofonist, daje priložnost zasedbam, pri katerih vidi prekrivanje s svojimi glasbenimi vrednotami. Z The Brother Moves On pa se Shabaka povezuje tudi s pomočjo kreativnega vodje, vokalista zasedbe Siyabonge Mthembuja. Ta je namreč pomemben del projekta Shabaka and the Ancestors, njegovega cenjenega sodelovanja z akterji južnoafriške jazzovske scene.

Povezovalne lovke The Brother Moves On pa ne segajo zgolj v London, kjer so od svoje ustanovitve leta 2009 že večkrat nastopili, pač pa tudi v Ljubljano, s katero jih veže posebna vez, ki jo uteleša klaviaturist Tine Grgurevič – Bowrain. Ob njihovem prvem nastopu v Ljubljani na Drugi godbi leta 2018 se Južnoafričanom v Gala hali na Metelkovi zaradi birokratskih zapletov ni mogel pridružiti njihov kitarist Ayanda Zalekile. Na njegovo mesto je vskočil Bowrain, po odličnem koncertu pa se je med Grgurevičem in The Brother Moves On stkala močna vez. Tako močna, da je Bowrain ob bivanju v Južni Afriki postal nestalni član zasedbe, to sodelovanje pa je pripeljalo do vnovičnega skupnega koncerta na Drugi godbi leto kasneje. Ob Bowrainu pa fante na Slovenijo veže tudi sodelovanje s fotografinjo Tjašo Gnezda, ki je v Johannesburgu z Grgurevičem in The Brother Moves On posnela kratek dokumentarni film in del materiala za svojo razstavo in vizualni projekt Bokamoso, ki sta bila predstavljena na festivalu Druga godba leta 2019. 

Ob vsem povedanem je torej jasno, da je zasedba The Brother Moves On s svojim intenzivnim delom v preteklem desetletju zakorakala globoko na mednarodno prizorišče. Iz njihove glasbe veje povezovalen duh z močno aktivistično noto, z njihovo četrto ploščo pa je očitno prišel čas za nekakšno koherentno, zaokroženo celoto, ki krona več kot desetletje njihove mestoma energične, mestoma pomenljive, vsekakor pa sodobne godbe, v kateri družijo jazz, funk, južnoafriško tradicijo, glasbeno modernost in družbeno kritiko. 

Tako pridemo do plošče $​/​he Who Feeds You​.​.​.​Owns You, nekakšne fuzije izrazov, ki so zasedbo krasili v preteklosti. Na eni strani gre za energično podstat, ki meša afriške, južnoafriške in zahodne jazzovske odvode, ritmično bogato muziko, v kateri se zrcalijo tudi drobci tradicionalnih glasb, kar so fantje predstavljali na svojih prvih dveh ploščah A New Myth in The Golden Wake. Na drugi strani pa gre za poetično, lokalno politično dimenzijo njihove muzike, ki je v ospredje stopila na njihovi odlični lanski plošči Tolika Mtoliki. Tokratni album nekako pluje med tema dvema svetovoma. 

Plošča ponuja več vrhunske improvizacije od predhodnice, slišimo tako delčke južnoafriškega zvokovja prejšnjega stoletja, pa celo koščke afrobita in highlifa, največ pa je – verjetno pod vtisom Shabake Hutchingsa in kot posledica dejstva, da je glasba izšla za njegovo založbo – edinstvenega hibrida modernega jazza, ki pod enim dežnikom druži celotno, svetovno jazzovsko glasbeno dediščino. Novo ploščo zasedbe The Brother Moves On pa še posebej krasi očiten in lahko zaznaven dramaturški lok, v katerem se stvari po nekoliko otožnih, melanholičnih otvoritvenih momentih prve tretjine plošče počasi levijo v smer osvoboditve v vse bolj odprte forme, v vse bolj spiritualne sfere. Glasbeniki to ustvarijo tudi s pomočjo tematiziranja precej specifično južnoafriških problematik, pri čemer se še naprej držijo družbene kritike, nerazumevanja zunanjih opazovalcev Afrike oziroma Južne Afrike in seveda pešajoče politične volje po napredku na celini, kar je bila prevladujoča tema njihove prejšnje plošče. 

Sklenemo torej lahko, da je plošča nekakšna uravnotežena krona kariere zasedbe The Brother Moves On, ki zajame tako energični duh, ki jih je krasil v preteklosti, njihovo politično in družbeno kritiko, ki so jo gojili in krepili vse od svojih začetkov, pa tudi inštrumentalno odprtost in napredovanje glede na njihovo delovanje v preteklosti. Inštrumentalno, aranžmajsko in tudi v improvizacijski perspektivi je plošča nekoliko bogatejša od predhodnic, omenimo pa lahko tudi zvočnost, ki je – nemara zahvaljujoč prispevku njihove nove založbe – precej čistejša, jasnejša. Zdi se, da je The Brother Moves On zares dozorela zasedba, ki ne zasleduje revijalnih glasbenih aspektov, pač pa goji resnejši, avtentični izraz, v katerem so dobro, na novem, morda celo metafizičnem nivoju zaokrožene vse sestavine, ki so jih krasile doslej. Tako se torej lahko le veselimo njihovega ponovnega snidenja s slovensko publiko, s katero jih družijo prav posebne vezi, in nastopa v Klubu Cankarjevega doma v torek, 8. novembra. Bodite tam.