New Focus Recordings, 2022

Carols After a Plague je nabor del dvanajstih skladateljev, ki jih je izvedel sodobni komorni zbor The Crossing pod vodstvom Donalda Nallyja. Zbor se ponaša s številnimi premierami del, ki naslavljajo socialno, okoljsko in politično problematiko. V letih 2018 in 2019 so za najboljši zborovski nastop prejeli tudi dve nagradi grammy. Tudi tokrat se premierna dela osredotočajo predvsem na družbene posledice pandemije, kot bi si lahko mislili že zgolj po samem naslovu albuma. Carols After a Plague je izšel pri newyorški neodvisni založbi New Focus Recordings, ustanovljeni leta 2004 z željo po ohranjanju kreativnega nadzora pri izdajanju del predvsem znotraj miljeja sodobne komponirane glasbe. 

Kot omenjeno, je rdeča nit albuma Carols After a Plague do sedaj že sublimirano doživljanje šoka, ki ga je povzročila pandemija na začetku leta 2020. Donald Nally je v enem od intervjujev dejal, da je bil formalen okvir albuma zastavljen v smeri naročila večjega števila božičnih kolednic. Prav tako pa je izpostavil, da pri tem ne gre za običajen ali tradicionalen božič, temveč za ironičen pristop, s katerim razbijajo konvencionalne ideje tega, kar naj bi kolednica bila. Vendar pa se zdi, kot da je skozi pandemijo Nally prišel do širšega dojemanja, do kuge, ki jo sedaj ne sestavlja več samo virusno obolenje, temveč tudi različne oblike duševnih obolenj. Med slednje kot tegobe našega časa štejejo nasilje, rasizem, distribucija bogastva in podnebne spremembe.

Pri vsem tem je pomembno, da se zavedamo kulturnega konteksta, iz katerega izhajajo tako skladatelji na albumu kot tudi kurator oziroma dirigent Nally. Če razumemo zbor kot institucijo z renomejem, ki razpolaga z določenimi sredstvi, ga razumemo v vlogi platforme, ki omogoča skladateljem prepoznavne premiere njihovih del. Zavoljo razumevanja konteksta se je treba zavedati, da je delovanje znotraj takšne institucije precej oddaljeno od strelskih jarkov razpadajočih Združenih držav. Prav tako se lahko pojavijo pomisleki ob dejstvu, da zbor deluje že dobrih osemnajst let in ohranja svojo relevantnost zunaj akademije jahanja trendov, izhajajočih iz težav, s katerimi se v tem trenutku spopada človeštvo. 

Sedaj, ko smo obdelali institucijo oziroma platformo, pa lahko pogledamo še, kdo so skladatelji in skladateljice, katerih dela je izvedel zbor. Vsi so večinoma že uveljavljeni skladatelji, nabrani širom sveta, ki sicer znotraj svojih kompozicijskih praks morda raziskujejo socialne nepravičnosti, kadar te zadevajo širšo skupnost, ki ji pripadajo, vendarle pa so daleč od kakršnekoli aktivistične pozicije. 

Glede na to, da obravnavamo album, ki se ponaša s svojo politično sporočilnostjo, se torej lahko vprašamo, kaj imamo od tega poslušalci. Carols After a Plague nam ponuja impresije človeške mizerije 21. stoletja skozi oči ustvarjalcev, ki so od nje v veliki meri precej oddaljeni. Vse, kar ostane, sta dovršena tehnika in osebni stil, ki pride do izraza pri pravzaprav izredno čutno in lepo skomponirani glasbi. Vendar pa zaradi tega celotna zadeva izpade nekoliko prazno in izumetničeno. Obstajajo primeri dobre prakse političnosti v glasbi, vendar pa se kakršnakoli integriteta zaradi narave razmerja moči med umetnikom in sodobnimi meceni pod drobnogledom kaj kmalu razblini. Posledično se zdi, da se političnost še najbolj obdrži predvsem, kadar je implicitna in vpeta v delovanje samega ustvarjalca, namesto da služi kot strukturni okvir za razvoj neke zgodbe. 

Album Carols After a Plague ima torej veliko za ponuditi z vidika občudovanja sodobne kompozicije in prvovrstne zborovske tehnike, ki postreže z vrhunskimi interpretacijami naročenih del. Zmanjka pa mu tal pod nogami, ko poskusi v nas sprožiti čustveni odziv in nas prepričati v iskrenost uokvirjanja človeškega trpljenja. Namesto tega nam postreže z razvodenelimi puhlicami, kot so »everything passes, everything is connected«.