Riverboat/World Music Network, 2012

Etiopska glasba je v nekaj zadnjih desetletjih upravičeno v ospredju zanimanja poslušalcev in strokovne javnosti, saj gre za svojevrstno posebnost med tradicionalnimi glasbami. Ta posebnost je navzoča tako v sami glasbi, bodisi v njeni pettonski lestvici bodisi v združevanju tradicionalnih vplivov z jazzom, kakor tudi v samih »produkcijskih pogojih« nastanka te glasbe. Za potrebe te recenzije, v kateri obravnavamo novo ime na etiopski glasbeni sceni, v Veliki Britaniji delujoči trio The Krar Collective, omenimo le, da so v tako imenovanem zlatem obdobju etiopske glasbe glasbenike spremljali državni orkestri, praviloma vojaški ali policijski.

Tako spremljanih glasbenikov se je kasneje prijela oznaka »etiopski groove« ali »ethio-jazz«, zasedba, ki je v središču naše današnje pozornosti, pa, kot že ime namiguje, ne sodi v to skupino glasbenikov. »Krar« iz imena zasedbe je namreč tradicionalna pet- ali šeststrunska lira, ki je v primeru The Krar Collective razumljivo v ospredju njihove godbe. Zasedba je, kljub imenu »Collective«, pravzaprav trio, ki pa se mu za potrebe koncertov pridružijo dodatni pevci in plesalci. Vodja zasedbe in glavni inštrumentalist ter pevec je Temesgen Zeleke, ki ga je pri igranju na krar spodbujal sam Mulatu Astatke, ta veteran ethio-jazza pa je tudi poskrbel za kak aranžma na prvencu The Krar Collective z naslovom Ethiopia Super Krar.

Zelekeju se na vokalih pridružuje pevka Genet Assefa, na tradicionalnih bobnih kebero pa je Robel Taye. Zeleke igra na več različicah krara, od akustičnega prek elektrificiranega do basovske različice tega glasbila, ki zna zveneti tako pretanjeno in milozvočno kot energično in razbohoteno. Tudi skladbe na albumu se enakomerno gibljejo med razplesane in energične ter bolj baladne ali otožne. Zasedba pa nas navduši v obeh primerih; v bolj razgibanih pesmih pride do izraza izjemna medigra med krarom in tolkali ter razposajeno petje, ki se dostikrat opira na obrazec »klica in odgovora«. Zaradi slednjega se pesmi nemalokrat zasukajo k repetitivni hipnotičnosti in občutju vrtinčenja. K psihedeličnosti izdatno pripomore pevkin glas, ki se dostikrat prelevi v zamaknjeno zavijanje in tako prida k dinamiki posamičnih komadov. K le-tej pripomore vodja tria Zeleke, ki k inštrumentariju doda še etiopsko flavto washint in enostrunske gosli masenqo.

Godba The Krar Collective zveni na albumu zelo organsko in neposredno. Čutiti je uživanje v muziciranju in predanost glasbenikov. V skladbah se naslanjajo na tradicionalno glasbo, saj je večina skladb poimenovanih po pokrajinah v Etiopiji.

Med izjemami je skladba Mr. Astatke, ki je kajpak poklon velikemu mojstru, enako se je zasedba poklonila v sijajni zaključni žalostinki Ende Eyerusalem, ki jo je izvirno igrala Asnaketch Worku, ena redkih ženskih glasbenic na kraru v 60. letih. The Krar Collective se tako z modernim pristopom, naelektreno godbo in predanim muziciranjem poklanja starim muzikam in starostam, a pri tem spretno gradi lastno sočno, mikavno in nalezljivo glasbeno govorico.

Zasedba je nastala znotraj etiopske skupnosti v Tottenhamu, v okviru združenja Genna Ethiopian Arts and Theatre, ter sprva nastopala na svatbah svojih rojakov. Še pred objavo prvenca je opozorila nase z nastopi na prestižnih festivalih, kakršna sta Womad in Womex. Kritki, ki so jih slišali v živo, pravijo, da so še boljši kot na albumu, v kar se bomo lahko sami prepričali, saj The Krar Collective 10. maja pridejo na Drugo godbo. Tako bomo po vrsti velikanov, kot so Getatchew Mekurya, Mahmoud Ahmed, Alemayehu Eshete in omenjeni Astatke, na tem festivalu slišali tudi to novo vzhajajoče ime etiopske godbe. Po Ililta Bandu, ki so jih k nam prinesli The Ex, bo to tudi vnovično srečanje z glasbo, v kateri je v ospredju glasbilo krar. Do napovedanega koncerta pa v vaše uhlje pošiljamo izbor s tega odličnega prvenca, ki ročno dokazuje, da se tudi z manj bogatim inštrumentarijem ter brez vibrafona ali pihal lahko ustvari omamen etiopski groove.