Constellation, 2014

Kanadski Thee Silver Mt. Zion Memorial Orchestra se po leta 2010 izdani »Kollaps Tradixionales« vračajo z novo ploščo, ki nosi všečno megalomanski naslov »Fuck Off Get Free We Pour Light On Everything«. Efrima Menucka in druščine na tej točki verjetno res ni treba posebej predstavljati, saj so Thee Silver Mt. Zion Memorial Orchestra - ki so mimogrede že zdavnaj prerasli senco svoje starejše sestre Godspeed You! Black Emperor – tudi pri nas marsikomu najljubši garažni-punk-gospel protestni trubadurji. Nedobrodošle sence t.i. post-rock ter splošne indie mlahavosti na srečo nikoli niso bile zares pomemben del zgodbe Silver Mt. Zion. Oziroma so bile to le po nekakšni asociativni inerciji. So pa zato tekom delovanja močno utrdili svoj prepoznavni slog, ki pa na vsaki plošči rahlo menjuje poudarjene odtenke.

»Fuck Off Get Free We Pour Light On Everything« nam tako predstavlja Thee Silver Mt. Zion Memorial Orchestra v najbolj gospelovsko-himnični luči do sedaj, pa tudi najbolj rockerski. Čeprav se še vedno kljubovalno in brezbrižno izpostavljajo očitkom jokavosti - tako navsezadnje »mora« biti - je njihov blues transmutiral tudi v nekakšno privzdignjenost. Tipičen obrat spopada z žalostno in pesimistično izpovednostjo, ki ga pogosto najdemo v ljudskih glasbah, še posebej seveda pri tistih povezanih s historičnim bluesom. To je očitno že na nivoju tradicionalnih glasbenih obrazcev, ki se tokrat v veliki meri izognejo melanholičnim molovskim brodenjem in se odprejo bolj sončnim, himničnim akordičnim klimam. Glavnina materiala je odigrana s skorajda noise-rockovskim zanosom, tempo je hitrejši, predanost mitološki obljubi katarze pa najmočnejša do sedaj. V eni izmed izstopajočih skladb, štirinajstminutni »Austerity Blues«, smo tako priča močni izmenjavi mantričnih vzorcev blues-rock nabijanja, nad katerim se vijejo zvedave modalne linije unisonih violin in kitar. 

Zaklinjajoč karakter podajanja pa seveda utrjuje predvsem značilna Silver Mt. Zion repeticija izbranih verzov, ki v sebi vedno alkemično združujejo jezo in upanje, resigniranost in ljubezen, temačni pesimizem in sončno hrepenenje po jebeni destrukciji. Tako v »Austerity Blues« lahko z njimi pojemo »Lord let my son live long enough to see that mountain torn down«, drugod pa refren »What we loved was not enough« predhodi grozeči pridigi, ki se glasi »There'll be war in our cities / And riots at the mall / Blood on our doorsteps / And panics at the ball / All our cities gonna burn / All our bridges gonna snap / All our pennies gonna rot / Lightning roll across our tracks / All our children gonna die«. A njihov žar se končno in neizogibno razplamti predvsem v kljubovalni ljubezni – in to je vse, kot pravijo. 

Vedno nove razsežnosti poklapanosti od post-apokalipse zdajšnjega trenutka pa Thee Silver Mt. Zion Memorial Orchestra odražajo tudi z vedno bolj razbarvanim, umazanim in urgentnim zvenom njihove celotne igre. Tukaj res ni več nikakršne kinematske krajinske lepote ali sofisticirane baladnosti, temveč vedno več hrapavosti in blata. Emblem slednjega je dominirajoča, hreščeča, »scorched-earth« Efrimova kitara, ki se z dvema violinama, basom in bobni bojuje za zvočni prostor in s svojim neustavljivim kotaljenjem hipostazira temeljni spev, kolektivni zborovski jok te glasbe. Prestopa v še ostrejšo kolektivno hrupnost, ki bi bila prav tako povsem na mestu, pri njih verjetno ne bomo doživeli, a to so Silver Mt. Zion in to ostajajo tudi na plošči »Fuck Off Get Free We Pour Light On Everything«.

"The world itself consumed

Man that's the only truth

And what we loved was not enough

Even though we wanted to



I learned it sick in bed

Mining golden vapors

Regrets like charms laid end to end

And other sweet divinities



And this I learned and thus I gleaned

And what we loved was not enough

But kiss it quick and rise again

Kiss it quick and rise again



(The day has come when we no longer feel)



There'll be war in our cities

And riots at the mall

Blood on our doorsteps

And panics at the ball



All our cities gonna burn

All our bridges gonna snap

All our pennies gonna rot

Lightning roll across our tracks



All our children gonna die

All our children gonna die

All our children gonna die



Then the west will rise again

And then the west will rise again



So goodnight vain children

Tonight is yours, the lights are yours

If you'd just ask for more, then poverty and war



(The day has come when we no longer feel)"