Sub Pop, 2012

Ženski dvojec THEESatisfaction sestavljata Catherine Harris-White in Stasia Irons, ki sta na glasbeno sceno pred leti pricurljali preko zanimivih samozaložniških izdaj. Seattlesko podzemlje se je tako od leta 2008 oplajalo na kratkih in rednih ep, lo-fi izdajah ženskega dvojca, ki v mnogih točkah spominja na izvrsten raperski projekt Shabazz Palaces. Lani je njuno delo opazila kultna neodvisna založba SubPop, s tem pa je bila tlakovana pot do precej širšega kroga poslušalstva, kar je dvojec dodobra izkoristil.

Fuzija hiphopa in soula na eni ter psihadelične izvenzemeljske jazz in funk produkcije oplojene s ščepcem feminizma in emancipiranosti na drugi strani predstavlja močan antipod siceršnji soul in hiphop estetiki. Svojevrsten pogled na sodobno produkcijo, gravitirajočo proti eksperimentalnosti zadnje Gil Scott-Heronove plošče, zvoku in svojskosti, ki ga predstavlja prej omenjeni projekt Shabazz Palaces, besedilom in nekakšni na pol slam poeziji gospodične Ursule Rucker, čustvenem podajanju Jill Scott, raziskovalnemu delu raperskega veljaka Q-Tipa iz A Tribe Called Quest ter pripovednemu mešanju soula in rapa Georgie Anne Muldrow, dekleti postavlja bolj na odre festivalov z drugačno godbo kot na klasične urbane klubske, sploh rap ali soul odre.

THEESatisfaction vse počneta sami. Sta raperki, pevki, tekstopiski, avtorici glasbe, producentki, aranžerki in še kaj, vse pa počneta s pozitivno energijo. Predstavljata zavedno črnsko, emancipatorno, mestoma precej afrocentrično držo, eksperimentirajočo med atmosfero neo-soula in nekakšnega retrofuturističnega funka ter mračnega jazzerska vzdušja.

Besedila so zanimiva, introspektivna, polna besednih iger, ukvarjajo se z medsebojnimi ljubezenskimi in siceršnjimi odnosi, manifestirajo razmišljanja hipijev in borcev za državljanske pravice, a je njihov problem, da le redko ponudijo zaključek. Pevski in govorni vložki delujejo mistično, so polni čutečih, resničnih, ranljivih, občasno celo trpečih vokalnih interpretacij, ki nas preko lo-fi zvoka peljejo v svet artikuliranega urbanega kaosa.

Zvok nam ponuja pestro paleto zadetih vzorčenj, hipnotičnih odmevov in reverbov ter strašljivih zvokov, po eni strani segajočih globoko v preteklost, po drugih pa dodobra zazrtih v prihodnost. Komaj dobre pol ure dolga plošča je sonično popotovanje preko njunih intimnih pogovorov, skritih za seduktivnimi vokalnimi linijami, ki v sebi skrivajo toplino starega črnskega jazza, raziskovalne žilice in trgu neprilagojene prvobitne raperske ekspresije. Glasba in besedila se izlivajo v hladno rapanje, super umeščeno v odrezavo, nekonformistično, igrivo in zavedno noto levopoljnega hiphopa, zvito prepletenega v družbeno  temačnost, ki povečini vseeno predstavlja pozitivno in radostno duhovitost predstavljenega.

Dekleti se z nepopustljivimi besedili ambiciozno, pogumno in kreativno spopadata z generičnostjo tovrstne muzike današnjega časa. Glasba bazira na močnem grooveu, zanimivih, neprilagojenih, futurističnih, omotičnih, znanstveno-fantastičnih ter intergalaktičnih ritmih, ki nam ponujajo lastno vizijo medžanrske brozge, skrite za ritmiko hiphopa, jazza in funka. Produkcijsko te album odpelje v sfero dokaj neznanih glasbenih doživetij, skritih za jazz poezijo, spoken wordom, urbanostjo rapa ter seksapilnostjo soul vokala, bazirano na afrocentrični in črnsko uporniški glasbi, predstavljeni s pozitivne in ne jokave strani.

Na albumu „AwE NaturalE“ se kot edini gost pojavi Palaceer Lazaro iz Shabazz Palaces, ki tako vrača gostovanje, saj sta THEESatisfaction gostovali v dveh skladbah na albumu „Black Up“. Vase zaprt, klavstrofobičen, zatripan in ilustrativen, a mestoma precej psihadeličen album ponuja dobro, raziskovalno plat glasbene ekspresije, ki črpa tako iz bogate glasbene dediščine, se sprehodi čez sedanjost in pristane v prihodnosti. Pristopno gre za zelo artističen, svojstven album, ki predvsem besedilno ne izkoristi vseh svojih potencialov, hkrati pa ponuja odlično platformo za še boljši, bolj konceptualen izdelek v prihodnje, ko bosta morda bolj izrazito posegli tudi v komunikacijo s publiko, ne le med njima samima, čeravno ima tudi ta močna intimnost svoj čar in energijo, potrebno pa bo tudi razširiti tekstovni spekter, ki bo njuni izraznosti dal prepotrebno širino.