False Idols, 2024

Adrian Thaws oziroma Tricky je eno najpomembnejših imen bristolske podtalne scene. V osemdesetih letih je scena začela vzhajati z nastankom, razvojem in vzponom hiphopa in elektronike ter z njuno psihedelično mešanico, ki se je v devetdesetih letih izkristalizirala v triphop. Paragoni tega žanra so bili bristolski Massive Attack, ki jih bo slovensko občinstvo na turneji v naslednjem letu konec junija lahko ujelo samo nekaj korakov čez mejo v Gorici, del zasedbe pa je bil – oziroma občasno še vedno je – tudi protagonist tokratne Tolpe bumov, producent in raper Tricky. Medtem ko so bila zadnja leta njegovih stanovskih kolegov zaznamovana s pavzo zaradi pandemije in redkimi občasnimi izdajami, Tricky še vedno marljivo ustvarja in na plano meče nove albume. Zadnja v seriji takšnih novitet je sveži projekt Theis Thaws, ime katerega sestoji iz Trickyjevega rojstnega priimka in iz priimka francoskega producenta Mika Theisa, s katerim sta v petnajstih dneh namešala primerno naslovljeno kratko ploščo Fifteen Days, ki je izšla pri Trickyjevi založbi False Idols.

V razburkanih in delikventnih najstniških letih je Tricky pri sedemnajstih letih doživel trenutek streznitve, ko je za svoje neumnosti moral plačati s kratkim stažem za zapahi. Rešitev iz tega življenja je sredi osemdesetih let našel v kolektivu Wild Bunch, ki se je pozneje prelevil v vplivno zasedbo Massive Attack, toda Tricky je zaradi idejnih in glasbenih nesoglasij skupino zapustil kmalu po tem, ko je leta 1995 izdal svoj prvi in kritiško zelo čislani solo album Maxinquaye, posvečen pokojni materi, ki jo je izgubil že pri rosnih štirih letih. V skoraj tridesetih letih solističnega ustvarjanja je Tricky tako izdal več kot deset studijskih albumov, kopico EP-jev in singlov, ki bi jih zaradi številnih sodelovanj z raznolikimi ustvarjalci na neobičajnih izdajah zelo težko natančno našteli, s svojo marljivostjo pa si je nabral zvesto občinstvo. Leta 2016 se je v enem komadu celo ponovno pridružil svojim starim kolegom Massive Attack, ki so po šestih letih molka v istem letu izdali dva kratkometražca, nato pa so se do letošnjega poletja spet ovili v tišino. Tricky je po drugi strani natančno zverzirana glasbena mašina, ki življenje, srce in dušo brez prestanka razkriva v svojem ustvarjanju.

Na njegovih dveh predhodnih albumih krajšega tipa, Fall to Pieces iz leta 2020 in When It's Going Wrong iz leta 2023, zaznamo, da se je Tricky precej umaknil v skrajno melanholijo, začarano z lebdečimi, sproščenimi produkcijami in nežnim, disociativnim vokalom poljske vokalistke Marte. Razlog za to verjetno leži v ogromni bolečini, ki jo je izkusil ob smrti hčerke Mazy leta 2019. Njegov glasbeni izraz je po tej tragediji na nek način postal še bolj refleksiven, plavajoč in momentalen, podobnemu občutju pa sledi tudi na aktualni plošči Fifteen Days, le da je Martin vilinski glas v večini skladb tokrat zamenjala nič manj vokalno impresivna francoska glasbenica in umetnica Rosa Rocca-Serra. Rosa se pojavi v slabi polovici skladb na albumu in poskrbi tako za vrhunce sive otožnosti s skladbo Today is OK kot tudi za najbolj razgibane in plesne trenutke s komadom Fly to Ceiling. Poleg Rose je Tricky k sodelovanju za mikrofonom povabil še angleškega rimoklepača po imenu Run Red Rambo, ki v produkcijsko bombastični skladbi Good, And I'm Not ponudi grimovsko lekcijo uličnega življenja, in pevko Lucy La Dusk, ki jo zaznamujejo podobne subtilne linije kot Roso. Tricky nabrano vokalno ekipo občasno spremlja v zadržanem tonu, ki je, kot je za zanj značilno, bližje spoken wordu kot pa pretirano čustveno ekspresivnemu petju ali rimoklepanju.

S kratkim albumom Fifteen Days Tricky še naprej pili formulo zamaknjene in zasanjane otožnosti, ki se ga je polastila v zadnjih izdajah, toda ta melanholija nikoli ne postane pretežka, prenaporna ali preveč dolgočasna. S producentom Mikom Theisom jo namreč spretno razgibata s privlačno produkcijo, gostujoči vokalisti pa poskrbijo za harmonično pestrost v pripovedi impresij, ki jih slika mimobežnost življenja.