ZARŠ, 2014

Istrski punk rock zabavljači Tito's Bojs tudi na svežem tretjem albumu Schpitzock! brskajo po zgodovini punka, tako kot na začetku kariere pred 15 leti. V nulo so priredili Dead Kennedys komad Holiday in Cambodia, ki je v njihovi različici naslovljen Ferje v Rovinju. Za povrh so mikrofon prepustili dobremu duhu istrskega podzemlja in malvazije istriane, Franciju Blaškoviću, s katerim so že prej uspešno sodelovali. Tito's Bojs so na prvem albumu Electro Istra imeli predelavo London's Burning od The Clash, ki so je prepevali v Rovinj gori. Na drugem albumu Picajolo so povzeli Blitzkrieg Bop od Ramonesov in naredili komad Đorđo Putano. Tudi na koncertih še vedno najbolj zažigajo, kadar preigravajo komade starih punk bandov, kot so The Adicts, The Partisans ali Sex Pistols.

Na novem albumu pa je že od uvodnega komada dalje jasno, da so glasbeno največ pobrali od Kud Idijotov, ki so svoj čas tudi sodelovali s Francijem Blaškovićem na albumu Istra Ti Materina. Legendarni Puljani so jim vzorniki tudi po stilu zafrkancije, ki ga Titovi fantje izpostavljajo že z naslovi svojih albumov. To sezono so v modi retro detajli, kot so špičasti čevlji.

Istrski žurerski punk rock jukebox se je še pred 15 leti, ko je bila uporaba Titovega imena veliko hujša provokacija, kot je danes, zavedal pomena blagovne znamke imena nekdanjega jugoslovanskega voditelja. Je pa res, da so si takšno ime in komunistične simbole brez hujših posledic za zdravje lahko privoščili samo v Istri, v kateri večina prebivalcev ne prenaša tekmovanja v priljubljeni disciplini hrvaških patriotov in nacionalistov - pljuvanja po antifašističnem boju Josipa Broza.

Čeprav sami pravijo, da so antifašisti in jih vsaka nepravičnost prizadene, ker so odraščali v času bratstva in enotnosti, Tito's Bojs nikakor niso politično korekten band. Tukaj ne mislim na korektnost do mnogih nestrpnežev, temveč na nepotrebne žaljivke do tovarišic. V več pesmih častijo ženske tako, kot to počnejo hudi gangsta-raperji. Pa ne da bi kar koli moraliziral; zame je to edina črna pika tega albuma, ker se ravno punk glasba od začetka postavlja proti seksizmu in mačizmu ter spodbuja enakopravnost spolov. Drugače so Tito's Bojs ponudili nekaj zelo brihtnih komentarjev in analiz poraznega stanja v različnih segmentih hrvaške družbe. To tudi kaže, da žaljivke, namenjene puncam, niso posledica najstniških muh, temveč očitna šibkost po ljubezenskemu razočaranju. Po tem pa nisem več prepričan, da so se šalili, ko so pred leti govorili, da bi radi postali veliki band in verjetno v mislih računali, da bodo dobili vse, kar si ob tem predstavljajo, da jim gre.

Na Schpitzocku! je 18 komadov, ki glasbeno niso uniformirani in je v njih zaslediti vse, od melodičnega punk rocka in novega vala preko koketiranja z angažirano world music Manu Chaa in folka The Pogues do surfa in funka. Zmiksali so vse, kar jim je všeč. Če si želite hitrega in melodičnega punk rocka, ki je temelj glasbenega početja Tito's Bojs, potem boste z novega albuma pripravili playlisto s 5 ali 6 komadi, ki zadostujejo za dober EP. Za poslušanje celotnega albuma pa je treba imeti nekoliko več potrpežljivosti.

Plošča je januarja letos izšla iz delavnice založbe Radia Študent v sodelovanju z njihovo etiketo Ča, kurac?! Records. Lahko rečemo, da so na ta način Titovi fantje obeležili tretjo petletko igranja. Podpornike v Sloveniji so imeli že prej, ker je bil drugi album koprodukcija banda in kranjske podtalne založbe BUM Records. Prvo ploščo Electro Istra pa so objavili ob pomoči nekoč agilne založbe Humanita Nova, ki je takrat stavila, da bodo nekega lepega dne prevzeli štafeto od Kud Idijotov.