Frenchkiss Records, 2014

Pred nami je bend, natančneje trio zapoznelih najstnikov. Ime benda spominja na besedo 'teens' in v večini svojih besedil opevajo tegobe vsakdanjega ameriškega srednješolca. Za nameček so se še polepili z raznimi žanrskimi stickerji, na katerih beremo in slišimo trash-pop, bubblegum punk in bledolični doo-wop. Vendar brez strahu, ne omenjamo še ene v vrsti premnogih indie-rock pogruntavščin ameriške mladine.

Trojček Tweens, ki mu je tale Tolpa Bumov namenjena, tudi ne predstavlja zdolgočasene predmestne mladeži, ki v garaži nažiga instrumente. Za njihovim zvokom se namreč skriva premišljen in na trenutke optimistično negotov garažni rock. Ta negotova zelenost pa jim je dala možnost hitrega učenja. Zelo uspešno so ponotranjili nekaj pomembnih bendovskih formul: prvič, glasna in hitra godba je dobra godba; drugič, punca z zvonkim glasom na vokalu bo ustvarila zelo želen girl riot performans; in pa še, da najstniška tematika nikoli ne zastara.

Samonaslovljenega debitantskega ploščka so se lotili dokaj enostavno. Dvanajst skladb z naslovnico vred tvori nekakšen tinejdžerski poklon tistim letom, ko je še OK postavljati oltarčke svojim idolom in na glas tuliti o slabi volji. Album je tako rekoč pop-punk v zelo prefinjeni obliki in spominja na prvinske čase punk-rocka s primesjo girl bendov iz šestdesetih.

V štartnem komadu 'Bored in the City', Tweens obračunajo z dolgčasom in rodnim Cincinnatijem. Že naslednji slabi dve minuti dolg stavek 'McMicken' pa ekipo, s pevko Bridget Battle na čelu, uspešno reinkaRnira v Ramonese iz njihovih najboljših časov. Nadaljevanje je le še bolj hitrostno in nalezljivo. Refren singla 'Be Mean', na primer, bo avtorici tega prispevka še dolgo skakal v ušesih.

Nekje proti polovici poslušalec že malce skeptično pomisli, da takšno posnemanje punk veljakov le ne bo šlo tako zlahka skozi. Na tej zaskrbljujoči točki se v ravno pravem trenutku pojavi povsem instrumentalna različica tipičnega stonersko-hripajočega štiklca, ki ploščo ravno prav umiri ter jo nasledi z umirjeno, preprosto in sladko 90's popevkico 'Don't Wait Up'.

Da v drugi polovici slučajno ne bi naleteli na drastičen tematski premik, se trio hitro zavihti nazaj na svoj hrupni piedestal in nam za nameček postreže še z drugim popovsko obarvanim singlom 'Forever'. Zaključek albuma zanimivo nekoliko razvlečejo z lo-fi motenim komadom 'Want U' in s skokom preko precej razglašenega 'Star Studder' trdno pristanejo na doo-wop koncu.

Album delinkventnega tria Tweens je zelo soliden, po eni strani čisto distorziven, po drugi strani pa pohvalno homogen debi, ki že kliče po nadaljevanju. Če ga prevečkrat poslušamo v celoti ,je lahko hitro dolgočasen, ravno pravšnji odmerki najstniškega hrupa pa v polnoletnih prebudijo prav prijazne spomine.