Compagnie 4000, 2025

Leta 1985 se je na dobrodelnem spektaklu Live Aid na dveh koncertih, ki sta potekala v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike in so ju spremljali po celem svetu, zbrala smetana zahodnega popa in rocka. Denar, zbran od donacij, je bil namenjen Etiopiji, ki jo je takrat pestila huda lakota. Kljub dobremu namenu so dogodek kritizirali, da med drugim spodbuja stereotipe o Afriki, ki naj bi čakala na odrešiteljsko belsko roko pomoči. Ne utegnemo se zdaj spuščati v vse globine in temine neokolonialističnega odnosa do tako imenovanega tretjega sveta. Za našo tokratno minikritiko Live Aida bo zadostovalo, če povemo – zlasti ker gre za dogodek izpred mnogih desetletij, s katerim nove generacije nemara niti niso seznanjene –, da med nastopajočimi ni bilo prav nobenega afriškega, kaj šele etiopskega glasbenika.

Le dobro desetletje zatem, natančneje leta 1997, so pri francoski založbi Buda Musique zagnali odmevno diskografsko serijo Éthiopiques, posvečeno tako starejšim skladbam iz Etiopije kot tudi novim interpretacijam tistega, kar je med ljubitelji globalnih zvokov odtlej znano kot ethio groove in ethio jazz. Za tiste z našpičenimi ušesi tako omemba Etiopije nikakor ni več asociirala na lakoto in bedo, temveč na izjemno bogato paleto muzik, v kateri so se ob domači pentatoniki mešali vplivi jazza, soula in funka. Boter omenjenega diskografskega niza je bil muzikolog in producent Francis Falceto. Serija Éthiopiques, ki šteje trideset albumov, je nemara najboljše izhodišče za seznanjanje z etiopsko glasbeno sceno, ki pa smo jo pri nas, zahvaljujoč tudi Drugi godbi, imeli možnost spoznavati tudi na koncertnih odrih. Seznam je kar dolg, zato navajamo le nekaj najbolj legendarnih imen, kot so pevec Mahmoud Ahmed, vibrafonist Mulatu Astatke in saksofonist Getatchew Mekurya, ki je nastopil z nizozemskimi postpunkerji The Ex.

Podobna poslastica, kot je bil koncert The Ex z Mekuryo, se nam obeta ta ponedeljek, 31. marca, ko nas znova obišče etiopsko-francoska zasedba uKanDanZ. Ta neverjetno energičen bend je na Drugi godbi leta 2016 ponudil enega najboljših nastopov tega festivala sploh. Kombinacija etiopskega pevca in dobro naoljene, malone hardcorovske francoske druščine je marsikaterega obiskovalca Gale pustila odprtih ust. Dejstvo, da se bend vrača v Ljubljano, tokrat v Šiško, kjer bo predstavil svoj šesti album Evil Plan, ki izide 18. aprila, je bilo zadosti mikavno, da se albuma lotimo v Tolpi bumov. Spodobi se povedati, da je za nastanek zasedbe zaslužen Francis Falceto, ki je povezal zasedbo uKanDanZ iz Lyona z etiopskim pevcem Asnakejem Gebreyesom in spodbudil njun skupni nastop na festivalu Ethiopian International Music v Etiopiji.

Ta nastop je bil odskočna deska za bend, ki od leta 2010 navdušuje z združevanjem etiopskega groova s precej radikalnimi zvoki, od free jazza prek hardcora in postpunka do noisa in math rocka. Uspehu zasedbe je vsekakor botrovalo dejstvo, da je imel pevec Gebreyes, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja v domovini objavil niz kasetnih albumov, za sabo že zavidljivo kilometrino in je bil kakopak iz prve roke seznanjen z etiopsko godbo. Svoje so seveda pristavili odlični francoski glasbeniki, predvsem Damien Cluzel, ki je v novi inkarnaciji benda z električne kitare presedlal na bas, čeprav še vedno poprime tudi za kitaro. On je tudi podpisan pod avtorske skladbe, ki po duhu in vzdušju v ničemer ne odstopajo od predelav pesmi legend etiopske godbe, ki sestavljajo večino repertoarja benda.

Tako je v novi zvočni sliki, slišani na albumu Evil Plan, namesto kitare bolj v ospredju saksofon, ki ga vihti in vanj silovito piha Lionel Martin. Sestavo zaokrožata klaviaturist Fred Escoffier in bobnar Thomas Pierre. Kljub majhnim spremembam v sestavi zasedbe bend ohranja frenetičnost, s katero tradicionalni ethio groove cepi na jazzovske in rockovske prvine. Poleg avtorskih komadov in predelav pesmi nekaterih pokojnih starost etiopske glasbe – kot je denimo uvodna Yene Felagote iz repertoarja legendarnega pevca Tilahuna Gessesseja – najdemo na albumu tudi eksplozivni posladek: predelavo kultnega komada War Pigs heavymetalcev Black Sabbath. Komad je seveda zapet v amharščini, tako da ne vemo, ali tudi Gebreyes v besedilu omenja generale, čarovnice in črne maše, toda v izvedbi in izžarevanju surove energije prav nič ne zaostaja za izvirnikom.

Predelava War Pigs je zanimiva tudi zaradi večne teme apropriacije oziroma prisvajanja v različnih poljih umetnosti. Ponuja namreč obrnjeno vizuro: tokrat ni kak zahodnjaški izvajalec prevzel nekih motivov iz afriških godb, temveč etiopski pevec v svojem jeziku zapoje eno največjih himn heavy metala. Bolj zanimivo od socioloških in kulturoloških izvajanj se podpisanemu zdi dejstvo, da zazveni komad, kot bi bil res nastal nekje v zlati dobi etiopskega groova. V vsakem primeru, bend uKanDanZ raztura na vseh ravneh: tako ubranost in natančnost v aranžmajsko ter zvočno zelo razgibanih in večslojnih komadih redko srečamo. Energije in posvečenosti na pretek, domišljija in domiselnost v načinu pristopa do take ali drugačne tradicije pa sta več kot vzorni. A pride tudi Ozzy na koncert?