ULCERATE: Stare into Death and Be Still

Debemur Morti Productions, 2020

Tokrat se bomo v Tolpi bumov močili v glasbeni nevihti, ki gromi z Nove Zelandije kot šesta plošča tria Ulcerate z naslovom Stare Into Death and Be Still. Bend z njo prvič sodeluje z založbo Debemur Morti Productions, njegovi predhodni dve plošči sta namreč izšli pri Relapse Records.

Ulcerate seveda niso nobeni novinci; za sabo imajo že šest izdaj v skoraj dvajsetih letih obstoja. V javnost že vse od začetka pošiljajo kvalitetne izdelke, ki prejemajo pozitivne odzive, in bend se ves čas razvija v vse kompleksnejše formate. Poleg tega tudi precej vizionarsko posamezne podžanre death metala pretaplja v zavidanja vreden izviren izraz. Ulcerate igrajo moderen death metal, s sodobno produkcijo, ki ne zveni plastično oziroma klinično čisto. Res je, na RŠ smo obravnavali veliko death in black metal zasedb, bistveno močneje usmerjenih v surov zven in umazano produkcijo. A v primeru Ulcerate se tak recept ne bi prav dobro obnesel, gre namreč za enostavno preveč tehnično in detajlirano godbo. Zvočna slika na novi plošči je dobro premišljena in vsakemu posameznemu elementu zagotovi njegov prostor. Material je izjemno tehničen in vsak inštrument se pokaže s številnimi vragolijami ter izdelanimi podrobnostmi. Celo širina žanrske palete, s katero bend riše svoje enormne kompozicije neštetih rifov, je izjemna. Težko bi jim pripisali en sam žanr, gre pač za inventivno alkimistično formulo fatalnega death metala.

V bendovi godbi načeloma sledimo dvema glavnima strujama žanrskih vplivov. Prva je seveda struja tehničnega death metala s spretnostjo bobnarja Jamieja Saint Merata v ospredju, ko nas ta bombardira s salvami izvrstnih tolkalskih fines, bodisi ko je v igri kristalno čist zven činel, ki krasijo kompleksne rife, bodisi ko nastopi z nenadejanimi eksplozivnimi prehodi. Izjemne vrline slišimo tudi v uigranosti kitar in bobnov, ki na plošči Stare Into Death and Be Still zagotavlja najintenzivnejše trenutke ekstaze.

Drugo pomembno žanrsko linijo, v kateri se gibljejo Ulcerate, pa vsekakor določa njihovo ambientalno atmosferično iskanje. Sicer ne igrajo tistega popularnega atmosferičnega death dooma, kakršnega smo pred kratkim opisovali na primeru deljene izdaje med Spectral Voice in Anhedonist. Pri Novozelandcih gre prej za atmosfere, kakršne poznamo iz žanrov post-metala in sludgea, vseeno pa z izvirnim konceptom, ki večkrat povleče tudi v black metal.

Ključna elementa pogubnega vzdušja na plošči sta vložka kitarista in basista. Kitarist v Ulcerate je Michael Hoggard, basist pa Paul Kelland, ki skrbi tudi za vokale. Prvina, ki na plošči najizraziteje izstopa, je bendov občutek za melodije, ki lahko delujejo triumfalno ali izrazito melanholično. In čeprav bendu pripisujemo jasno melodičnost, tu ne gre za kake prijetne, poslušljive melodije. Počasne pasaže nas kdaj pa kdaj spomnijo celo na dramatične doom bende. Atonalne kompozicije kitar pa hitro spomnijo tudi na nekatere black metal zasedbe, denimo na Deathspell Omega ali na islandsko sceno tipa Svartidauði.

Stare Into Death and Be Still je naporna plošča. Razlog za to tiči v enormnem konglomeratu rifov in idej, ki na prvi pogled delujejo celo kaotično, a vrtinec, ki ga bend s tem ustvari, nas posrka v svoje središče in nas ne izpusti. Ponovno moramo izpostaviti bendov občutek za melodijo in kompozicijo ter tehnično dovršenost vseh posameznikov v zasedbi, ki ploščo dvignejo na raven, na kateri preprosto ni veliko konkurence. Ulcerate je bend, za katerega si je treba vzeti čas ter s potrpljenjem in usmerjeno pozornostjo poslušati njihove plošče v celoti in večkrat. Šele takrat se pred nami zares odpre prehod v njihov podzemni svet.

https://www.metal-archives.com/bands/Ulcerate/4861