Koolarrow Records, 2020

Iz moskovskega untergrunta naravnost pod današnji drobnogled osrednjega kritiškega termina postavljamo zasedbo uSSSy. Njihovo dolgoletno ustvarjanje pod čudaško in izvirno etiketo orientalskega hrupnega rocka kljub rednim izdajam intrigantne vsebine z leti žal ni doseglo širšega občestva. Začetni zagon tega imenitnega gromkega benda, ki zares na grobo locirano pripada razmetanim in predrznim kitarskim godbam, sega v leto 2007, ko sta Artem Galkin in Pavel Eremeev nič kaj prizanesljivo zagnala svoj obrat hrupnega rocka. Tega sta na zgodnjih albumih več kot očitno rada cepila s predrugačenimi tradicijami black metala, svobodnjaškega bluza in nenazadnje tudi techna. 

Prav gotovo prelomen album in jasen zasuk se za zasedbo zgodita leta 2011 z albumom Ud, ki je z vpeljavo preprečkane bariton kitare z mikrotoni na široko odpiral duri omamnim vonjavam Bližnjega vzhoda v začetni razgrajaški izraz. Od 2011 do 2017 se pod imenom uSSSy svojska nalepka oriental noise rock dodobra vtisne v bendovo identiteto, a kljub kadrovskim menjavam tako na inštrumentih kot tudi v sami postavi ostaja bolj podtalna kot kdajkoli prej. K sreči pa faithnomoreovski basist Billy Gould v svojem prostem času poleg destiliranja slivovke v Srbiji pod imenom Yebiga že leta vodi tudi založbo Koolarrow, ki deluje po nenapisanem motu The weirder the better in, denimo, zalaga tudi Kultur Shock, Brujerio, Alexandra Hackeja in Dubiozo Kolektiv. Tako je 2018 izšlo prvo sodelovanje uSSSY z založbo Koolarrow, Voyage, ki je doseglo občutno večji domet poslušalstva, danes pa obravnavamo njuno drugo sodelovanje, imenovano Po krugu.

Trenutno postavo uSSSy sestavljata Sergei Bolotin na bobnih in tolkalih ter Pavel Eremeev s predelano bariton kitaro, sinti in basom, prvič po odhodu iz benda pa se kot gost pojavi tudi bivši član Artem Galkin, tokrat namesto na kitari na kurdskem tanburu. V promocijskih tekstih navedeni vplivi ob izdaji albuma Po krugu sicer na šaljiv način omenjajo okajeno zabavo, omemba pa leti tudi na mojstra na perzijskem taru Jalila Shahnaza in še enega virtuoza, Amijda Malanga, glasbenika, ki gode na afganistanski rabab in nenazadnje citira vplive basovskih linij tajskih tradicionalnih pesmi mor lam. A vendarle promocijski tekst ne izda niti polovice vsega, kar se lahko preposluša na albumu Po krugu. Vnovič smo priča izjemni izvedbi glasbenikov, ki je v prvi vrsti ujeta v neobremenjeno igrivost. Natripano in umetelno vzhodnjaško, prečeno s prostaško zahodnjaškim, znata uSSSy sunkovito prevagniti na glavo vsak poskus predvidenega. Na vsako vprašanje strunskih inštrumentov imajo tolkala svoj odgovor, kar seveda velja tudi v obratnem dialogu. Orientalski navedki so v primerjavi s prejšnjimi izdajami še bolj vtkani v raznolike eskapade in zakriti, najsi bodo izpadi sredi trušča, štrleč motiv iz krotke psihedelične prostranosti neparnih ritmik ali pa zgolj skrivnostno zavajanje s prekomerno, ležerno spevnostjo vse do naslednjega razbitja.

Kar zadeva ohranjanje orientalskega hrupnega rokovskega zvarka, uSSSy znova postrežeta z novo specialiteto, ki se v devetih komadih kuhlja z vrsto novih sestavin, ne pozabita pa niti na začinjenosti iz prejšnjih, začetnih albumov. Še vedno je prisoten občasen smrad po blackmetalski robustnosti ali pa široko razprtih piših puščavskega bluza. Ne manjka pa niti akustičnih ambientalnih krajin, dronovskih raztegov in dubovskih odmevov, ki dodobra zameglijo in spozabijo vso preteklo in prihajajočo kitarsko zmedo. Prav neopredeljivi zveni strunskih inštrumentov značajsko stojijo na mnogih polih in so milo rečeno neoprijemljivi. Najsi gre za elektrificirano fraziranje na vseh lutnji sorodnih inštrumentih, trilčkasto metalizirane pasaže, efektirane, skorajda hammond orgelske zvene na steroidih ali pa le odprto akordne spremljave neotesanim bobnom.

uSSSy se na albumu Po krugu nikakor ne vrtita okoli istega, v krogu, kot napeljuje naslov, marveč sta že kar nekaj časa na čisto svoji poti v tisto godbeno neznano, ki bo dodobra razvnelo vse razdražene sladokusce. Po krugu nikoli ne zapade v pasivo ali kakršnokoli resignacijo, četudi se znajo rahli odboji od podivjanega sprostiti, so to le napeljava in kulisa v naslednjo preobleko in ponoven vdih za uvid do potankosti razdelane vihre tega ruskega tandema. uSSSy skratka peljeta dalje, ko se denimo Secret Chiefs 3 raje ustavijo in opazujejo panoramo. Gre za vse prej kot ravnodušno glasbeno popotovanje za dušo in telo, ki deluje tudi znotraj lockdowna.