VONNIS: BIKINI SEASON

VONNIS: BIKINI SEASON

Recenzija izdelka
25. 1. 2020 - 19.00

Hypertension Records, 2019

 

Nocojšnje Tolpe bumov se bomo lotili z glavo v riti oziroma s poskusom vpeljave vprašanja, za čigavo rit in glavo pravzaprav gre oziroma ali glava v riti lahko vključuje glavo in rit le ene osebe? Nemalo vprašanj se poraja ob branju promocijskega besedila, ki spremlja debitantsko ploščo Bikini Season zasedbe VONNIS.

Opis plošče namreč navaja, da gre v primeru zasedbe VONNIS za tipičen rezultat našega bednega časa, s čimer se, seveda, ne moremo ne strinjati, vsi dogodki so posledice določenih preteklih oziroma aktualnih razmer. Tako so VONNIS nujen pojav znotraj današnje družbe, tako v predmetni obliki s svojo muziko, ki poslušalca s svojimi lovkami konfrontalkami ovije okoli vate - in ne ravno obratno! - oziroma ga pahne v popolno mešanico eksplozij belega šuma, hardcora, black metala in punka ..., kot torej tudi v preneseni obliki, vonnis namreč v Nizozemščini pomeni razsodba. Oh ... in sodili bomo ...

Prvo spogledovanje z lineupom Roadburna
 / 15. 1. 2020

VONNIS je mlada belgijska zasedba iz Genta, mlada tako po številu preživetih pomladi vključenih članov kot po dosedanji dolžini njihove skupne poti. Zasedba deluje nekje od leta 2015 dalje, v letu 2017 je izdala svoj prvi EP Evil.Against.Evil, lani, v letu 2019, pa svoj prvi dolgometražni album Bikini Season, ki ga tokrat dajemo pod drobnogled. Zasedbo sestavlja četverica mladcev, ki so se na svoji Facebook strani podpisali zgolj s črkami - D., G., M. in R. Četverica, ki je svoje poslušalstvo navdušila predvsem z divjimi, intenzivnimi nastopi v živo v stilu Catharsis, Converge ali Death Grips, zaradi katerih se je prebila tudi na seznam nastopajočih na letošnjem festivalu Roadburn.

Čeravno se opisi motivacije zasedbe berejo kot govori Grete Thunberg, jada jada, dualizem na eni strani sistema, ki za večino žrtvuje zgolj nekaj posameznikov, in na drugi mehanizma, ki večino pohodi v korist peščice, se k sreči VONNIS s svojo glasbo preobrazijo v pravi pravcati napad tesnobe, resničnost vsakdana današnjih mlajših generacij, kar sicer v grobem sporočajo tudi omenjeni opisi. A v primeru benda, kakršen je VONNIS, je bolje ne brati in le pasti v muziko, blackenedpowerviolencenoisecrustcore naše Razsodbe je namreč tu zato, da bi vašo glavo rešil pred večno temo v riti, morda celo lastni!

Bikini Season predstavlja dvanajst skladb, ki skupaj ne presežejo veliko več kot pol ure. Od prve skladbe Into the Hive do zadnje H(A)Unters se bend silovito hardcorovsko razpira, poleg pa vmešava precizne blackmetalske rife in nekaj nojzerske umazanije belega šuma, ki si jih lahko predstavljate kot precej zasvinjane in kaotične, a kar reže po sredi in ustvarja smisel, je rdeča nit v obliki melodij, ki se kot kače elegantno prebijajo skozi okoliške svetove in ne pustijo, da bi poslušalcu fokus odneslo drugam. Od skladbe do skladbe se spreminjajo načini, kako so različni vključeni žanri med seboj zliti. Ob komadu Noisedown denimo lahko rečemo, da gotovo stoji kot najbolj klasičen punk stare šole, skladba Love Letters, Never Sent pa po drugi strani še najbolj spominja na mešanje hip hopa in punka v sodobni preobleki, kakršno slišimo denimo pri zasedbi HO99O9, ki po intenziteti glasbenega izraza ne zaostaja prav dosti za znanimi Death Grips.

VONNIS je torej mlada zasedba, ki slovi po norih živih nastopih, zasedba, ki dobesedno sledi reku YOLO - you only live once, glede na to, da se na vseh svojih nastopih precej fizično zdela, kot bi za vsako ceno želela obračunati sama s seboj, si soditi, ker drugačnega upora od samodestrukcije niti ne pozna, zanje ne obstaja ... Ali ni edini resničen upor ravno tisti v naših glavah, zaradi katerega ponoči lažje spimo, ko dejansko nobeno naše dejanje ne prispeva več od pljunka v morje v smeri dejanskih sprememb?

VONNIS točno tako, hočeš nočeš, še najbolj ustrezno, poetično opišejo aktualno stanje, ki ga sicer ne znajo najbolje ubesediti. Znajo pa zato dovolj dobro uglasbiti tisti znani občutek, kako je to stanje danes živeti. Med sovraštvom in ljubeznijo, med bedno manjšino, ki pazi samo svoje riti, manjšino, ki jo lahko hkrati predstavljamo tudi vsi mi, in vsemi človeškimi ranami, ki si jih med seboj ližemo zato, da bi imeli občutek, da nismo čisto sami ujeti v mizeriji tega sveta; četudi si jih iz istih razlogov občasno med seboj tudi zadajamo. Po poslušanju albuma Bikini Season nam nič kaj več ne manjka, dejansko smo se morali le zaleteti v neko drugo telo in izpuliti glavo iz lastne riti ...

 

Aktualno-politične oznake: 
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness