Kamizdat, 2015

Prvi odzivi na izid prvenca 'Pacification' dvojca Wanda & Nova deViator pred slabima dvema letoma so bili najprej razmeroma zadržani, a se je hitro izkazalo, da gre predvsem za očitke na račun tega, da smo dobršen del skladb slišali že v letih pred izidom albuma. Tisti, ki so skupno pot Maje Delak in Luke Prinčiča spremljali dlje časa, so dobršen del skladb resda poznali, toda po drugi strani je dvojec z albumom lepo zaokrožil prvo obdobje njunega glasbenega ustvarjanja. 'Pacification' je konec leta 2013 pristal celo na drugem mestu pri glasovanju Naj domačih Tolp Bumov in potrdil, da Delak in Prinčič nista ustvarila le zelo dobrega albuma, pač pa, da sta se z njim prikupila tudi širšemu krogu glasbenih privržencev. Čeprav je bila njegova estetika zakoreninjena v različnih izpeljankah elektronske glasbe, je skoraj klasična songwriterska podoba skladb album postavila v kontekst izrazito avtorske elektronske glasbe, namenjene tako klubskemu plesišču kot poslušanju v fotelju. Na logiki glasbe, ki funkcionira tako v klubu kot doma, je dvojec sedaj zasnoval tudi nov album 'Arp 339'. Je pa hkrati res, da bo nov izraz verjetno (še) nekoliko bolj pisan posluhu elektronsko profilirane publike. Če so prvenec v dobršni meri zaznamovala besedila, so ta po novem pomaknjena bolj v ozadje, to pa pomeni, da se je več priložnosti ponudilo ukvarjanju z zvočnimi idejami in detajli.

Predrugačeno podobo ali nov odvod dvojčevega izraza pravzaprav pogojuje že drugačna konceptualna zasnova. Na plošči 'Pacification' je bila ta osredinjena okoli tuzemskega okolja, družbenih pojavov in odnosov, s ploščo 'Arp 339' pa se Wanda in Nova deViator znajdeta v še neodkriti, namišljeni, istoimenski galaksiji, naslonjeni na zapis oziroma katalog 'Atlas of Peculiar Galaxies' ameriškega astronoma Haltona Arpa. Elektronska glasba in vesoljska tematika imata dolgoletno skupno zgodovino, ki se je resneje začela s prvimi poleti v vesolje, nadaljevala s »kozmičnostjo« nemških krautrockerjev, se širila s filmsko glasbo futurističnih, v vesolje postavljenih filmov, dokler ji novega poglavja niso napisali detroitski techno producenti. In če je techno minimalizem Jeffa Millsa tako rekoč popoln soundtrack za kakšen dokumentarec ali  retro futuristično znanstveno fantastiko, je 'Arp 339' lahko soundtrack za kakšno distopično filmsko napoved (Elysium!) ne tako oddaljene (cyber) prihodnosti, ki zablodam aktualnega (družbenega) sistema nastavi potencirano ogledalno sliko. 

Ni znano, ali si je dvojec kot izhodišče za glasbo tokrat postavil koncept ali obratno, kakor koli že, 'Arp 339' vsekakor zaznamuje kopica, za glasbo z vesoljsko tematiko tako rekoč obveznih zvočnih pritiklin. Povedano drugače; tudi brez spremnega besedila bi bilo precej očitno, da sta Delak in Prinčič navidh za nov album vsaj deloma našla v vesoljski ali  znanstvenofantastični tematiki. Toda iz izhodišča - izraz in ustvarjanje občutka postavita na svoje tirnice, ki jih spretno speljeta med klubsko, artistično in pop senzibilnostjo. V skladbah z vokali ne pretrgata nujno vezi z estetiko electro-punka s prvenca, včasih sta bliže minimalizmu (detroitskega) electra, drugič v skladbah zrcalita celo psy-trancerske ali EDM-jevske odmeve. Glasbe ne podrejata žanrskim pravilom, toda hkrati se jim ne poskušata niti izmikati. 'Arp 339' je tudi po zvočni plati pravzaprav potrditev, da sta očitno našla svoj glasbeni karakter. Čeprav je album v primerjavi s prvencem tematsko, razpoloženjsko in zvočno drugačen, je tudi v večini instrumentalnih skladb bolj ali manj hitro jasno, da gre za Wando in Novo deViatorja. Po večini kriterijev gre torej še za en zelo dober album, je pa res, da elektronska glasba ta čas doživlja renesanso, ki nekatere utrjene pojme in percepcije postavlja na glavo. Čeprav bi za estetiko albuma 'Arp 339' težko trdili, da ni v duhu časa, je realnost taka, da si dvojec z njo verjetno ne bo bistveno povečal kroga poslušalcev.