Hakuna Kulala, 2020

Lahko stavimo, da besede postklubsko v Tolpi bumov, dragi poslušalci, niste slišali že precej časa. Nikakor to ni posledica tega, da na Radiu Študent ne bi več spremljali skritih internetnih kotičkov in elektronskih posebnežev. Že lep čas jim na primer sledita oddaji Rostfraj in Modem, pa vendar je do neke mere tehnični, do neke mere pa stilski označevalec passé vsaj v očeh medijskega spremljanja scen, ki se obrne v drugo smer, takoj ko zapiha veter svežega trenda. Trendovska je tudi danes obravnavana izdaja Ngoma Injection ruskega producenta WulffluW XCIV, ki ga z drugimi ustvarjalci v sceno povezuje predvsem pristop do muziciranja. 

Koncept postklubskega ustvarjanja je funkcioniral kot vseobsegajoč termin za elektronsko glasbo, ki je pod svoje okrilje vzela mnogotere eksperimentacije s formatom in pomenom klubske glasbe. Govor je tako bil o ne-plesnosti glasbe zavoljo žanrsko-stilskih izbir, o produkcijskih trikih, povezanih s prelepo spoliranimi vokali na eni strani in s hkratno maksimizacijo trušča na drugi, o klubski elektroniki kot modernem viru musique concrète, pa o sceni kot inherentno internetni in postžanrski. Postklubska ali obklubska zmes je bila tako neprehodna, kot je bilo število soundcloudovskih psevdonimov od bilo kod, ter ni imela jasnega izvira ali konca. Prebivala je v cloudu, fizična manifestacija ji je bila zadnja briga, kljub vsemu pa je bila pokazatelj, da se ušesa novih konzumentov glasbe očiščujejo starih ciklov house-techno-jungle-acid … glasbe, kotaleče se po zgodovini, ter da so našpičena naprej in - najpomembnejše - pozorna na vse, od vsepovsod.

Iskanje pomenov in možnosti elektronske glasbe se je seveda nadaljevalo, četudi nismo več bili z vseh strani bombardirani z najnovejšim trancerskim semplom 7-minutnega drone komada venezuelskega producenta. Najvznemirljivejše interpretacije klubske kulture so vznikale pri založbah, kot so SVBKVLT, Príncipe Discos, NAAFI, Nyege Nyege Tapes in njena podzaložba Hakuna Kulala, ki je založila tudi album Ngoma Injection. Navedene založbe in mnoge druge so neobremenjene s tradicijo ali modernostjo zapopadle elektroniko, še posebej tisto, ki vsakršnega rejverja prisili k zvijanju in headbenganju na plesišču. 

Debitantski album WulffluW XCIV z udarnimi in brezkompromisnimi hiti od začetka do konca izpolni obljubo, podano v PR tekstu, da bo povzročil “serious cerebral and physical damage on dance floors across the world”. Najpomembnejši element scene in plate je absolutno njen širok estetski pogled, ki zaobjame po celem svetu geografsko razpršene žanre. V bojnem arzenalu ruskega producenta se tako znajde vse od kudura, techna in reggaetona do gqoma. Album skupaj povezujejo izbrane inštrumentalije ali v tem primeru digitalni sempli analognih zvočil, kontinuirana ritmična igra in presenetljivo topla melodika, ki je v precejšnjem kontrastu z brezkompromisnimi tolkalskimi elementi, krvavim mesom, v katerem gostuje bass.

Debi Ngoma Injection je prva izdaja založbe Hakuna Kulala, katere avtor prihaja izven afriškega kontinenta. Vendar povezava med platformo in producentom ni naključna. WulffluW je nastopil na lanskoletnem festivalu Nyege Nyege in tudi pričujoči album je bil osnovan v Kampali, med njegovo rezidenco v studiih iste platforme. Pravzaprav je sodelovanje popolnoma logično, če nov val klubskih ustvarjalcev, katerih ušesa niso vezana na domače okolje ali brezoblični internet, vidimo kot muzičarje, neobremenjene s poreklom in idejami, ki pridejo zraven. Vendar, če je postklubska glasba slavila globalizacijo in deteritorializacijo, danes predstavljena interpretacija za svoje vzame le še prvi aspekt in možnosti povezovanja, ki jih ponuja. Tem ponovno doda dejansko krajino, brez težke prtljage kulturne apropriacije, pa tudi originalov - uveljavljenih izrazov scene, kot sta house in techno - ne interpretira lokalno. WulffluW XCIV se tako kot drugi globalni sokrajani odloči začrtati tretji prostor, ki sprejema vse, še posebej pa hardcore plesne freake.