Samozaložba, 2015

V nocojšnji Tolpi Bumov drmamo radijske valove s svežo porcijo sodobne domače godbe. Poslušali bomo album z naslovom Turbo, ki je bil septembra digitalno izdan v samozaložbi s strani zasedbe xxsMiNiMe. Ime bo prepoznal marsikdo; gre namreč že za drugo redukcijo večje zasedbe MiNiMe, grupe slovenskih jazzovskih sil, ki se je v zadnjih letih manifestirala predvsem s koncertiranjem po Sloveniji in okolici, ovekovečila pa tudi na letošnji SIGIC-evi kompilaciji Jazz Slovenia 2015: Čas za improvizacijo. Prva levitev skupine je stvar zmanjšala na fusion trio Mini MiNiMe, v ekstra-ekstra-pomanjšani varianti, ki se nam pravkar obeta, pa sta ostala le še temeljna člana Domen Gnezda in Bojan Krhlanko z občasnim posredovanjem Gregorja Zvera.

Medtem ko se Zverovo saksofoniranje šele začenja pojavljati na domači sceni, pa sta preostala dva dela tria že dobra znanca. Krhlankovo tolkalsko umetnost lahko tako slišimo v številnih sodelovanjih, od bolj tradicionalnega Šalamonovega Bassless Tria do takoimenovanega elektro-fusion-impro-psy-rocka skupine Litošt, potrebno pa je omeniti tudi lanskoletni projekt Pocket Music, s katerim je poskušal glasbeno produkcijo prenesti v slehernikov žep s pomočjo programskega okolja Android. V istem žepu se je nato znašel tudi kitarist Domen Gnezda, ki je svojo obširno glasbeno izborazbo pridobil čez lužo. Svojo zvočno vizijo, ki se pogosto dotika smeri mikrotonalnosti in dodekafonije oziroma serializma, je pred nekaj leti realiziral z albumom Misnomer, precej aktiven pa je tudi na improvizacijski sceni. Najdemo ga denimo v jazzovski zasedbi Žige Murka, s Krhlankom pa sta združila moči v folk-jazzovski skupini MAK in kasneje še v nadaljevanju prej omenjene žepne glasbe pod titulo Bik 3.

S tako pestrim žanrskim nastavkom torej lahko upamo tudi na pestrost rezultirajočega albuma in v tem smislu Turbo gotovo ne razočara. V približno petinštiridesetih minutah opravi pregled impresivnega nabora različnih glasbenih zapuščin s poudarkom na jazzu, a ne zanemarja številnih postaj na poti med tradicijo in sodobnostjo; bluesa, swinga, rocka, funka, hiphopa in raznih elektronik pa vse do modernih zvočnih prvin. Še več, te zapuščine skupina xxsMiNiMe suvereno postavi ob bok eno drugi in jih v duhu fuzije tudi mestoma pomeša. Posebej opazno na albumu je mešanje analognega in digitalnega - koncept, ki v današnjem času sicer nikakor ni redkost, a je definitivno manj prisoten v jazzoidnih projektih kot pa v kakih rockovskih nastavkih, ki so že po naravi bolj dovzetni za digitalno preobrazbo. Prav tako zanimiva je tudi neprisotnost basista oziroma basovskega inštrumenta, kar v jazzovskih zasedbah ključno spremeni dinamiko. Manko nizkofrekvenčnega ogrodja, tako v ritmičnem kot v harmonično-melodičnem smislu v dotičnem primeru ustvari več prostora za intenzivno medigro Gnezde in Krhlanka, h kateri se tekom albuma zelo pogosto vračata in ki močno pride do izraza še posebej zaradi pogostega neklasičnega izbora taktov. V večtaktnem okolju je taka medigra le še toliko bolj impresivna, tehnična sposobnost sodelujočih pa krvavo potrebna, saj prav ta poskrbi, da se zmes navidez neujemajočih taktov kljub nekonvencionalnosti z lahkoto usede v uho.

Lahkotnost pa je tudi ena izmed tistih prvin, ki poskrbi za končno sliko albuma Turbo. Ta namreč ne sme umanjkati, še posebej ne v svobodnih jazzovskih okoljih, kjer je meja med improvizacijsko neukleščenostjo in zateženostjo lahko zelo tanka. Kak preveč nadobuden solist, ki h glasbi pristopi preveč individualistično, lahko to mejo kar hitro prestopi, a zasedba xxsMiNiMe se je tej zateženosti z dinamičnim tempiranjem komadov, mojstrsko zadržanostjo in uigranostjo ter še posebej lahkotnostjo in igrivostjo na letošnjem albumu Turbo prav sočno izognila.