XL Recordings, 2023

Kathy Yaeji Lee, newyorška producentka, reperka in pevka korejskega rodu, od leta 2017, ko je izdala svoj prvi samonaslovljeni EP, dosledno gradi prepoznaven zvok, ki združuje deep house, breakbeat, minimalni hiphop, ambientalni new age in še kaj. Z zadnjim mikstejpom What We Drew iz leta 2020 nas je Yaeji s svojim dnevniškim slogom popeljala na potovanje samospoznavanja, na katerem je obravnavala tematike, kot so lastna produktivnost, občutek vrednosti in skupnostni duh. Gradila ga je gradila s trčenjem žanrov in s sodelavci, kot so Nappy Nina, Sweet Pea, Victoria Sin in Shy One. V kontekstu družbene izolacije, med katero je mikstejp nastal, je bila potreba po bližini, ki jo je izžareval album, grenko-sladka.

With a Hammer tematsko nadaljuje Yaejijino pot samospoznavanja, vendar se zdaj zdi, da je odkrila lastno vrednost, o kateri se je spraševala in jo iskala, ter doživela nekakšno čustveno evolucijo. Zdi se močnejša in nekako bolj pomirjena s svojo samoto. Na prvem singlu z albuma, For Granted, se z vprašanji neposredno obrača navznoter: ali je dovolj hvaležna tistim, ki ji na njeni poti pomagajo, si na tej poti sploh dovoli uživati, in – najpomembneje – ali vse skupaj morda jemlje kot samoumevno? Yaeji kot ponavadi s svojimi preprostimi, a neposrednimi besedili zadene žebljico na glavico. Hvaležna je za vse, kar ji je uspelo ustvariti v svoji glasbeni karieri, a si ne more pomagati, da se ne bi vprašala še, ali preprosto pušča, da gre vse skupaj mimo nje. Ali morda že živi za naslednji projekt in si niti ne dopusti priložnosti, da bi uživala v trenutku uspeha? Skladba se začne brez okraševanja, le z Yaejijinim vokalom in nizkim, elastičnim osnovnim beatom, konča pa se v nekakšni stekleni tišini z odmevi »Pusti, da gre / Pusti, da steče« in svoj vrhunec doseže v intenzivnem drum'n'bass finalu. Drži se svojega značilnega vokalnega sloga, ki se s ponavljajočim se izvajanjem sliši kot pesem z otroškega igrišča, hkrati pa kot nekakšna mantra.

Tako kot na prejšnjih delih Yaeji tudi na novi plošči gladko, skoraj neopazno prehaja iz angleščine v korejščino in nazaj. Prvo skladbo na albumu, Submerge FM, začne s trepetanjem orkestralnih flavt, ki se razcvetijo v večplastni vokalni sempl pevkinega glasu z besedami o tem, da smo vsi povezani v eno. Tematsko se glasbenica nekoliko ponavlja, že na prejšnjem mikstejpu se v komadu THE TH1NG, za katerega je vokal posodila kanadska umetnica Victoria Sin, sprašuje: »Kaj pa, če je vse le ena in ista stvar? Kaj če bi vsi postali ena stvar? Kaj če smo vsi samo ena stvar? Kaj če smo vsi isto bitje?« Yaeji nas neprestano opominja, da čeprav nimamo iste barve polti ali maternega jezika, kar dobesedno omeni v skladbi I'll Remember for Me, I'll Remember for You, si le delimo skupno znanje o tem, kaj pomeni biti človek.

Yaejijina besedila vedno izražajo nekakšno toplino in razumevanje, na albumu With a Hammer pa se res zdi, da je ta prodornost dobila novo obliko v preprostem izžarevanju ljubezni in zaupanja do sebe. V skladbi Happy, v kateri sodeluje londonski umetnik, rojen v Baltimoru, Nourished by Time, si izmenjata dialog, ki neposredno govori o zaljubljenosti vase. Začetni verzi obravnavajo negativni samogovor in kako nas ta podzavestno spremlja. Pesem se konča s še eno mantro: »Zaljubiš se vase / zaljubiš se vase in v tiste, ki so okoli tebe« Glasbeno je Happy poln lahkotnih, mehkih semplov in sladkih harmonij, ki so zaradi razlike v načinu podajanja vsebin dveh pevcev čudovito niansirane in poudarjene.

Tudi ko se loti jeze, to počne po načelu ubij jih s prijaznostjo in znova izžareva iskrenost in povezanost. V ambientalnejši skladbi 1 Thing to Smash ob spremljavi flavte, kjer se ji pridruži Loraine James, članica založbe Hyperdub, Yaeji zašepeta: »Povej mi, kaj te muči, in uničila bom to zate.« Glasbenico si lahko predstavljamo v vlogi nekakšne čustvene superjunakinje, ki s svojim velikanskim kladivom, s katerim je fotografirana na naslovnici albuma, hodi naokoli in uničuje in razbija vse, kar teži njene bližnje. V zadnji skladbi Alone in This prizna, da navsezadnje, čeprav se je osamosvojila, ne želi biti sama v tem, temveč potrebuje bližnje in njihovo podporo, da se znajde.

S projiciranjem teh eksistencialnih ustvarjalnih vprašanj v svet Yaeji pokaže veliko mero empatije. Na albumu v celoti raziskuje dvome o sebi in frustracije zaradi družbenega zatiranja in zatiranja same sebe. Kot Američanka korejskega rodu, edinka in hkrati še ženska se je srečala s številnimi pričakovanji, ki pa jih morda v čisto tradicionalnem smislu ni izpolnila. Glasbenica veliko govori o tem, kako se po rojstvu v Queensu, selitvi nazaj v Seul in nato po vrnitvi v ZDA v času študija nikjer ni počutila zares doma. V ZDA je bila preveč Korejka, v Koreji pa preveč Američanka. Z vsemi gibanji in protesti, ki so se v času pandemije zaradi rasizma razvili, denimo Black Lives Matter in Stop Asian Hate, je Yaeji začutila močno potrebo, da tudi sama predela lastno izkušnjo in o njej spregovori. Zanimivo pa je, da čeprav opisuje album kot svoj besni album, je, namesto da bi se prilagodila naučenim predstavam tega čustva, ki je v medijih pogosto povezano z nasiljem, sama do njega pristopila z živahno radovednostjo in toplino.

Album With a Hammer z mikstejpom What we Drew deli eklektično občutljivost, a je glasbeno bolj koheziven. Čeprav Yaeji ostaja zvesta sebi s svojim otroškim stilom vokalnega nastopa in mešanjem žanrov, se zdi, da se nekatere skladbe slogovno nekoliko ponavljajo in jim manjka element presenečenja, ki pri nekaterih prejšnjih delih glasbenice vsekakor ni manjkal. Po bolj poglobljenem poslušanju se vselej razkrijejo nove plasti, a se nasploh zdi, kot da se je Yaeji manj poigravala z novimi elementi svojega ustvarjanja in se predvsem držala svojega zdaj že prepoznavnega zvoka. Vsebinsko je album močen, a v sami glasbi ni slišati neobremenjenega kolažiranja in igrivosti, ki ga lahko doživimo denimo na prejšnjem mikstejpu. Nedvomno je album bolj namenjen kontemplativnemu solo afterju ali pa jutranji poti domov po žurki kot pa kakšnemu plesišču. Seveda je v popularni glasbi prostor tudi za takšno introspektivno vzdušje in Yaeji zna poskrbeti za to, da je ta prostor topel, prijeten in vabljiv kot znan objem starega prijatelja.