YEN TECH: Assembler

Recenzija izdelka
17. 7. 2021 - 19.00

SVBKVLT, 2021

Nocoj se bomo v Tolpi bumov spustili v cinematični svet, ki ga je na svojem novem albumu ustvaril korejsko-ameriški glasbenik Nick Newlin. Pod svojim umetniškim imenom Yen Tech je pri šanghajski založbi SVBKVLT konec maja izdal svoj drugi album Assembler. Yen Tech ima sicer sedež v Šanghaju, a je v času pandemije obtičal nekje v ZDA, kar je bila tako zanj kot tudi za večino ameriških prebivalcev fizično in psihično nedvomno precej utrujajoča izkušnja. In Yen Tech, ki se je v preteklosti že pričel udejstvovati kot distopičen sci-fi umetnik, je z novo ploščo ta svet popeljal še na višji nivo.

Čeprav je katalog Yena Techa kratek, sega precej globoko v prejšnje desetletje. Njegov single Forever Ballin je na YouTubu in Vimeu že osem let in umetnikov stil se je v tem času močno spremenil. Forever Ballin, kot je mogoče sklepati že po naslovu, je potencialen, a precej puhoglav party anthem, ki na globalni ravni sicer ni doživel komercialnega uspeha. Se je pa Yen Tech že takrat preobrazil v neko karikaturo egoističnega pop zvezdnika, ki je služila kot kritika tovrstnih likov, in kot tak ni bil zares pristen trash, temveč je imel skrbno premišljeno poanto. Yen Tech v svoje početje že od samega začetka vlaga veliko kreativne energije, predvsem pa filozofskega premisleka. Njegova dela so vedno večplastna in pod površjem vedno vsebujejo še neko dodano sporočilnost.

Ustvarjalčeva večplastnost se je še močneje manifestirala na prvencu Mobis, ki zvočno sicer temelji na rap glasbi, vendar se od klasičnih rap plat razlikuje po tem, da je tematsko veliko bolj prežet z neko paranoično znanstvenofantastično tematiko in postavljen v paralelen distopičen svet, v katerem so razne apokalipse veliko bolj filmske, kot smo jih vajeni v naši resničnosti. Je pa plošča Mobis izšla nekaj let pred tem, ko je založba SVBKVLT pričela dobivati mednarodni momentum in smo jo opazili tudi evropski ljubitelji glasbe v iskanju novih in svežih zvokov. In čeprav gre za spodobno ploščo, ob izidu ni požela večjega uspeha. 

Vseeno pa so se Yenu Techu počasi odpirala tudi vrata mednarodnih prizorišč. Tako je denimo leta 2019 nastopil na festivalu Unsound, ko smo lahko videli, da je nedvomno začel preizkušati nove načine predstavljanja svojega materiala in predvsem to, kako na odru pričarati njegovo znanstvenofantastično podobo. Takrat se je čutilo, da je bil njegov nastop bolj prototip kot pa končni izdelek, saj je material s plošče Mobis mešal z novim, stilsko zopet čisto drugačnim. Leta 2019 je namreč na kompilaciji založbe SVBKVLT Cache 01 izdal komad Acceleratus, s katerim je prvič predstavil svojo novo vokalno tehniko. Na plati Mobis se je še trudil z navadnim »tough guy« glasom, medtem ko je v komadu Acceleratus uporabil agresivno šepetanje, s katerim je ustvaril iluzijo, da nam pripoveduje nek nezemljanski insekt. To iluzijo je samo še okrepil v komadu Cane, ki sta ga ustvarila skupaj s kenijskim producentom Slikbackom. Komad je izšel na mini EP-ju pri Slikbackovi založbi Hakuna Kulala.

Yen Tech je bil na plati Mobis naiven gangsta model v podtalju nekega distopičnega sveta. Toda na plošči Assembler, ki jo bomo poslušali danes, to vlogo močno preraste. Minilo je kar nekaj let, zgodila se je singularnost, mašine so v napredku prehitele človeštvo. In tisto bore malo ljudi, ki so ostali, se bori za preživetje in poskuša dohajati tehnološki napredek. A biološke nadgradnje so veliko počasnejše od tehnoloških, zato človeštvo posega po vse bolj drastičnih tehnoloških pomagalih za svojo evolucijo. Lik, ki ga ustvari Yen Tech, nam poda pripoved iz prve roke, dnevnik protagonista, ki nas popelje skozi svoj boj za obstanek. 

V pripovedovanje Yena Techa se je enostavno vživeti, toda za trenutek se vrnimo v realnost in na plato poglejmo še z drugega zornega kota. Za ustvarjanje iluzij je namesto rapa tokrat posegel po glasbi, ki jo v njeni esenci prepoznamo kot deconstructed club. Yen Tech temačno gomazeče in destruktivne perkusije obda s strašljivimi ambientalnimi zvoki okolice in pošasti, ki so kot nalašč za kako znanstvenofantastično grozljivko. Te si ob poslušanju plate nikakor ne moremo izbiti iz glave, saj je filmskost plošče Assembler čisto preveč učinkovita. Yen Tech svojo distopijo gradi tako v namišljenem svetu kot tudi tudi v naši realnosti. Da bi bila iluzija celovitejša, ploščo pospremi z multimedijsko platformo sil0.app, na kateri dobi občinstvo dodatne vsebine in ki hkrati predstavlja kritiko raznih tako imenovanih senčnih tehnoloških podjetij, shadow companies, za katera nas večina niti ne ve. Yen Tech na nek način izvaja simulacijo prihodnosti s prtljago preteklosti. Plošča Assembler je tako neke sorte dolgo potovanje do eventualne katarze in odrešenja, saj si še vedno radi domišljamo, da nas na koncu poti vendarle čaka svetlejša prihodnost. Četrta epizoda Matrice, če želite.

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness