Yu Su: Yellow River Blue

Recenzija izdelka
23. 2. 2021 - 19.00

bié Records, 2021

 

V današnji Tolpi bumov se bomo posvetili kitajski producentki Yu Su, ki se je izselila iz matične države in ki za svoj trenutni kraj delovanja navaja Vancouver. Povsod razpršena in brez obstanka se je svoje debitantske plošče Yellow River Blue lotila po principu potopisa. Pred dobrim letom dni se je namreč vrnila z dolgega popotovanja po rodni Kitajski, ki jo je vodilo vse od pristaniškega Qingdaa na vzhodni obali do tibetanskega višavja v notranjosti.

Pa vendar to potovanje v osnovi ni bilo racionalno zasnovano kot nekakšno konceptualno iskanje navdiha. Ko gre za glasbeno udejstvovanje mlade Yu Su, bi prej lahko trdili, da se giblje po daoističnem načelu nenamernega delovanja, kot pa da aktivno napreduje v določeno smer. Enako velja za njeno odločitev za vstop v svet glasbe, ki sta ga izzvala naključno srečanje z diskom med študijem biznisa v Vancouvru, ter vse, kar jo je od tega srečanja naprej vodilo po poti odkrivanja glasbe, zlasti elektronske. Kljub tehnološki povezanosti sveta pa na Kitajskem seznanjanje z na zahodu popularnimi glasbami v izobraževanju ni prioriteta in pri mnogih, tudi pri Yu Su, ki se je sicer dolga leta urila v igranju klavirja, zahodna popularna glasba ni tako močno prisotna v kolektivni zavesti.

Yu Su je pred javnost prvič opazneje stopila leta 2016 v ambientalnem duu You’re Me s Scottom Johnstonom Galleyjem, naslednje leto pa konkretneje opozorila nase z 12-inčno izdajo Infi Love, ki je že nakazovala njen svojevrstni pristop k značilno vancouverski verziji housa. Preboj je dosegla leta 2019 s singlom Watermelon Woman, poskakujočo predelavo jazzovske klasike Herbieja Hancocka.

A vrnimo se k témi popotovanja. Lansko večmesečno odkrivanje Kitajske je v bistvu zaznamovala serija njenih nastopov, ko se je imela priložnost predstaviti v različnih, tudi manjših krajih po vsej državi. Več kot očitno kljub velikim omejitvam kitajske politike, vse prej kot naklonjene izražanju posameznikove svobodne volje, še vedno brbota številčna skupnost, ki tvori svežo, izjemno ustvarjalno in edinstveno podtalno sceno. Prepoznavanje kreativnega potenciala samoniklih iniciativ ter izmenjevanje idej z drugimi kitajskimi ustvarjalci sta bila morebiti katalizator za nastanek dolgometražnega prvenca Yellow River Blue, ki se je realiziral v mesecih po razglasu pandemije marca lani.

Z naslovom albuma, ki očitno asociira na reko Huang He, lahko Yellow River Blue razumemo kot meditacijo o reki. Ta pristop se ponudi še toliko jasneje v kontekstu Yu Sujine opredelitve za zagovornico načel daoizma. Reko gre tako dojemati kot neustavljivo življenjsko silo, a obenem nedelujočo spremljevalko, ki se prepušča raznolikosti pokrajin in vzdušij. Obenem ima reka poseben status, saj se v njej akumulira vse, kar svet s svojo nedelujočnostjo spusti po rečnem toku. To zrcali nabor zvočnih stilov, ki se na Yellow River Blue v svoji naključnosti in eklektičnosti stekajo v zaključene celote. Avtorica zna reko subtilno prevesti v mestoma plesno, strukturirano, popoidno zvočno akcijo, ki jo uravnoteži z manj konstruiranimi, razpuščenimi in ambientalnimi prvinami nasprotnega, pasivnejšega pola.

Uvodna skladba Xiu nas potegne vase s poskočnostjo in za kitajsko glasbo značilno pentatonično melodijsko linijo, ki jo iz ozadja oblivajo odmevajoči vokalni zamazi. Že na naslednji Futuro se potopimo v močvirne obronke težje in nekolikanj manj žuboreče dubovske vode, od koder se na Touch-Me-Not od albumove začetne spevnosti ne oddalji povsem v področje razmontiranih sintov. Ti se v skladbi polagoma porazgubljajo in prelivajo v različne oblike, dokler kapljičasto ne odtečejo. Po podobnem principu se dekonstruira komad Dusty, le da ponuja manj transformacij in spominja bolj na stoječe, meditativno kroženje. 

Strukturo v skladbe pogosto vnašajo pentatonične melodije. Te bi lahko opredelili kot antipol razplastelim ambientalnim masam. Obenem Yu Su razvije svoj pristop k orientalističnemu diskurzu, ki ga priredi po svoje - namesto zanikanja stereotipov, kako naj bi zvenela tipična kitajska glasba, z dodajanjem njenih elementov te razlike namerno izpostavi ter poslušalcu prepušča svobodo, da si jih interpretira glede na lasten kontekst. Ob tem odlično vzpostavi ustvarjalno polje, v katerem se srečujejo raznoliki svetovi ter se med seboj dopolnjujejo in uravnotežijo na način, ki predoča vsakomur drugačne transportacije.

 

Yu Su - Xiu
Aktualno-politične oznake: 
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness