Gandula/The Audaciuos Art Experiment, 2016

V nocojšnji Tolpi bumov se osredotočamo na katalonski dvojec ZA!, ki ga na Radiu Študent do nove izdaje Loloismo nismo obravnavali, že tretji dan pa lahko ZA! poslušamo v aktualnem RŠ hitu. ZA! sestavljata PapaduPau na kitari, trobenti, vokalu in semplerjih ter Spazzifrica Ehd na bobnih, vokalu in efektih. Njuna skupna glasbena pot se je začela dobrih deset let nazaj, svoj debi, naslovljen Eki Eki Eki Kazam!, pa sta izdala že leta 2006. Največ fokusa je do letos prejel njun zadnji album Wanananai, ki je bil po mnenju magazina Rockdelux izbran za španski album leta 2013. Duet nonstop koncertira in prav v teh dneh se mudi na turneji po Veliki Britaniji. Med drugim pa je v sklopu predstavitve predzadnjega albuma lani skupaj z japonskimi alternativkami Shonen Knife nastopal po Avstraliji.

Naslov zadnjega albuma Loloismo prihaja iz besede loloiza, ki v španščini pomeni napeve oziroma himne navijačev na nogometnih tekmah. V teh pesmih ni toliko pomembna vsebina in pomen besedila, temveč gre pri vsem skupaj bolj za povezanost skupine in melodijo petja. In to je tudi glavni koncept albuma Loloismo. Kako princip resne eksperimentalne glasbe preleviti v stvar občutka in uživanja. Drugi princip, ki ga duet uporablja od začetkov, je ta, da se z nobenim albumom ne ponavlja in se bolj posveča raznoraznim odvodom žanrskih preureditev. Tako sta nov album, razen nekaj vokalnih nasnemavanj, posnela kar v živo. 

Album Loloismo sestavlja enajst komadov, v katerih nam ZA! kažeta svojo sedanjo večplastnost. Napram prejšnjim platam sta najbolj nadgradila prav petje, ki se na preteklih izdajah kaže predvsem kot »filanje« praznine z raznoraznimi vzkliki in medmeti. Ti so seveda tudi na novem izdelku prav tako prisotni, a komadi vsebujejo tudi besedila, sicer nepovezana in nelogična, pa vendar. Svoje vokalne igre pokažeta že prvem komadu »La maquinaria est«, v katerem se njuno petje zdi kot otroška izštevanka, v komadu »Captain Rondo« kot podlaga za odsekano melodijo in v naslovnem »Loloismo« kot proslava huliganov po tekmi, ki hodijo v naslednji bar.

Predalčkanje benda ZA! skoraj ni mogoče. Po poslušanju njihovih začetkov, se zdi še najbolj opisljiv »post-world music«, ki ga kot žanr navajata na svoji facebook strani. Bend skače iz enostavnih delov na prvi posluh v vrtoglave aranžmaje, vse pa okiti z modulacijo raznih loopov, ki skozi riffovja še vedno skrbijo za tisto organskost benda. Kot recimo v komadu »Mondo Estrella«, v katerem glavnino riffa sekata zdaj z vzliki zdaj z vložki semplov, na koncu pa se vse skupaj sprevrže v »zeppelinovsko« kitarsko medigro. Komad »Sancha« poskrbi za umiritev albuma, sledita pa komada »Hablas como Autechre 1« in »Hablas como Autechre 2«, ki v prvem delu zveni umirjeno in poliritmično z naefektiranimi vokali, v drugem pa se v dubstepovski maniri spreobrne. Komad »Don Autoleyendas« poskrbi za hiphopersko vejo tega albuma, sicer v bolj umirjeni monotoni govorjeni besedi, sledi pa mu zadnji komad na albumu, ki se po začetku z didžeridujem razvije v »pranje mozga« v stilu Mr. Bungle.

Skratka obvezno čtivo za vse fene Battles, Lightning Bolt, Fantômas, pa tudi Medeski, Martin and Wood. Smešna kombinacija, ki je ne moremo zaobjeti z eno besedo. Od brass vložkov Afrike, dubovskega raztezovanja, vse do zlomljene distorzirane poliritmike. Če se vam zdi vse skupaj še vedno dokaj nerazumljivo, najbolje da celoten album Loloismo kar takoj poslušate. Mogoče so poleg Battles prav ZA! prihodnost igrane kitarske glasbe.