samozaložba, 2021

Zajtrkuj kot kralj, kosi kot meščan in večerjaj kot berač. Ni ga, ki pregovora ne pozna, in čeprav se mnogi raje poslužujemo drugačnih prehrambenih navad, je prav, da se sleherni poslušalec Radia Študent kdaj pa kdaj spomni tega najpomembnejšega obroka. Če vam ob jutranjih urah prepečenčki, jajčka na oko ali kaj bolj angleškega ne pričarajo celodnevnega dobrega vzdušja, pa poskusite z uigranim duetom, ki sliši na ime Zajtrk. Pod tem imenom podpisani dvojec nam je tokrat zakuhal nov album z naslovom Žetev.

Gre za drugi studijski album omenjenega dueta. Po Pričutenjih, ki se po naših radijskih frekvencah valijo od leta 2018, je nastalo 12 novih komadov. Po prvencu je izgledalo, da se duet oblikuje v kantavtorsko zasedbo z močnimi besedili ob spremljavi poskočnih melodij. Takrat, daljnega leta 2018, je ob Pričutenjih ostalo še vprašanje: Kako se bo duet razvil? Lahko bi gradil na svoji zvočni podobi, za katero je bilo jasno, da ob  kantavtorsko "skromnem" obsegu kitare, na katero igra Sven Horvat, ter violini in nekaterih tolkalskih instrumentih, za katere poprime Laura Krajnc, obstaja še ogromno prostora. Morda pa bi duet svoje glasbeno poslanstvo lahko vršil v iskanju neizrečenega svojih predhodnih izpovednih kolegov. Tako nam po kopici hudomušnih tematik in občasno temačnega vzdušja ni bilo jasno, če sta Zajtrk lahko še bolj razigrana in kaj se bo zgodilo s Slavico, protagonistko vseh pocukranih ljubezenskih dramic, ki je zbežala v Prago po novega moža in ga tam hlipajoča pogreša. Skratka, gotovo je bilo, da se Zajtrk lahko poda na pot unikatnega tekstopistva ali pa ubere drugo smer in se bolj osredotoči na razvoj glasbe prek melodije in ritmov.

Preden se podamo na pot pestrega žanrskega rajanja organskih zvočnih posnetkov, poglejmo, kaj bo izrečenega in slišanega v naslednji polovički ure obedovanja z Zajtrkom. Na začetku nas bo obšla Pomlad. Jasno posvetilo preprostim užitkom sveta, ki se jim Zajtrk tako rada predajata. Čutna lirična izpoved jasno pozdravlja čas zelenjenja. Konec koncev je tudi prvi korak do žetve pomlad, ki prebudi spečo naravo in nam pričara ponovno rojstvo plodov rastlinic, grmičkov ter znova požene listovje na golih drevesih. Po pomladi se avtorja razgrejeta in sledi že prva oda neprijetnim stvarem. Pereče tematike sveta, ki avtorjema povzročajo Boleča jetra, so prvi glasbeni pokazatelj, da se Zajtrk ne oddaljujeta od kantavtorskega bistva tekstopistva. Lirično sicer ne izražata kompleksnih stavčnih struktur ali pridevnikov prepolnih povedi. Prav nasprotno. S svojo lahkotnostjo tudi besedilno na prismuknjen način dostavita zgodbico z jasnim jedrom in punkerske dolžine. Sledi še eno posvetilo, luni, ki zaradi svojih vragolij vsemu živemu in neživemu na Zemlji v pesmi dobi naziv gospa. Melanholija se nato še stopnjuje in od kraljice noči preide v Ljubezen v molu. Tukaj se prvi del albuma zaključi in tematika se spremeni. 

Naslednjima komadoma na albumu je skupno dvoje. Obe skladbi sta brez besedila in obe se tematsko vsaj minimalno nanašata na prvenec. Najprej pridrvijo Divje kamele, glasbeno potovanje nekam na vzhod, v kraje manj domačih lestvic in ritmov kot odgovor na divje krave iz Pričutenj. Pevka v naslednjem komadu Raj raj izpolni obljubo s prvega albuma in končno naredi raj. Če niste vedeli, se ta lahko vrši tudi v izvrstnem rajanju. Na koncu raja se nam pridruži Mici. Mici je protagonistka pesmi, ki jo bodo vse krščansko vzgojene babice takoj vzljubile, dokler ne bodo slišale besedila. Ko bodo spoznale, kakšne zle namere ima Mici, bodo oddajnik glasbe najbrž zalučale skozi najbližje okno, za vsak slučaj pa še parkrat pljunile čez ramo. Tudi hudičevega je konec in podamo se v inštrumentalno posvetilo romski muziki z naslovom Frapelli. Gre za prvi naslov, ki potrebuje trenutek za interpretacijo. V pesmi se pevka poslužuje scatanja, jazzerske vokalne tehnike, pri kateri glasilk ne uporablja za smiselno tvorbo besed, ampak z njimi posnema inštrumente. Najbrž nesmiselnim tvorjenkam glasilk pritiče tudi malo manj smiseln naslov. Za tem se selimo nekam višje, kjer na glas odzvanja Ljubezen s hribov. Najtemperamentnejši komad albuma, v katerem svojo kitico odpoje tudi kitarist.

Zadnji dve pesmi spet umirita divje vzdušje. Najprej zazveni vokalna poslastica, ki nas v stilu kakšne stare belokranjske folklore spomni na ljudsko izročilo domačinov. Kot so včasih opevali zelenega Jurija ali rdeča jabolka, je slednji komad posvetilo najbolj krhkemu delu dneva. Ko je in če je. Zora je. Album zaključita podobno, kot sta zaključila svoj debi. Avtorja se odpravita. Ti me pelješ je sicer v svojem bistvu drugačna, vendar enako čutna in ekspresivno naravnana pesem kot Idi v svijet iz Pričutenj.

Na novem albumu dueta Zajtrk so se stvari v svoji enakosti tudi nekoliko spremenile. Zdaj lahko odgovorimo na uvodno vprašanje, kam in na kakšno pot se bo podal dvojec. Izdaja še vedno ostaja lirično preprosta in opisuje preproste užitke. Velika sprememba pa je v zvočni podobi. Zajtrk je še lepši, če se pridružijo prijatelji. Na svojem potovanju od leta 2018 sta avtorja spoznala veliko ljudi, ki jima s svojimi znanji najrazličnejših inštrumentov krasijo plošči. Če je Zajtrk do zdaj veljal za duet, ki ga je zaradi energičnih in izredno pripovednih koncertov najlepše poslušati v živo, sta studijski album opremila s takšno kopico priležnih zvokov, da izdaja izjemno deluje tudi prek manj osebnih medijev zvoka. Vsekakor pa za polno izkušnjo priporočamo, da Zajtrk ujamete na kakšnem špilu, vsakoletno se pojavljata v družbi etno trubadurjev na Plavajočem gradu in v naših dnevnih sobah na Kavč festivalu. Če vam tovrstno glasbeno udejstvovanje ne pristaja, pa si kar vzemite čas naslednje pol ure.