Ilian Tape, 2015

Bratska elektronska naveza z Bavarske je na techno prizorišče strumno zakorakala leta 2011, ko sta Marco in Dario na lastni platformi Ilian Tape prvič združila moči in z EP-jem Berg 10 dokazala, da pozorno spremljata takrat aktualno parjenje britanske asimetrije z germansko natančnostjo. Z nekolikanj nalomljenimi strukturami sta osvobodila svoj prefinjen občutek za melanholično atmosfero, ki pa ima tudi temno preteklost. Ta se imenuje tech-house, saj je starejši izmed bratov, Dario, na glasbeno pot stopil na vrhuncu »minimal« štance v letu 2006 in se sprva preizkusil na založbah, kot so Esperanza, Unfoundsound in Vakant, remiksiral ga je tudi takrat še Minus varovanec Heartthrob, skladba pa je pristala celo na Fabricovem miks CD-ju Marca Carole. Od dvomljivih in predvsem dolgočasnih tech-house poljan se je dokončno začel oddaljevati leta 2008, ko sta z bratom zaorala na lastni njivi Ilian Tape, kjer sta solistično in družno pričela z destilacijo njunega sicer že takrat prepoznavnega zvoka. Da drug iz drugega potegneta najboljše, meni tudi (nekdaj) kultna berlinska založba Tresor, ki ju je v duetu dvakrat uspešno zvabila v svoj katalog.

Da gre za družinski album, sta brata priznala v več intervjujih. Poleg tega, da sta za produkcijo plošče Immersion lani združila svoja studia, sta za pravo družinsko pravljico poskrbela z izborom naslovnice - olje na platnu njune mame Bettine. O pravi techno rodbini pa priča dejstvo, da je njuna teta Dorothea Zenker stala za nekdaj legendarnim münchenskim klubom Ultraschall in danes aktualnim Rote Sonne. Staršem se Zenkerjeva brata nista upirala s kitarami, temveč sta se hitro potopila v opojni svet techno hipnoze. Še več, Dariu je techno predstavil kar detroitski očak Anthony »Shake« Shakir, ki je med enim svojih gostovanj na večerih njune tete spal pri njih doma. Čez nekaj let je imel mladi Dario pod pasom že DJ rezidenco v še enem znanem münchenskem klubu, Harry Klein, kjer je stesal tudi okus mlajšega brata Marca.

Morda je na Zenkerja občutek za urbano tesnobo predal prav »Shake« Shakir, saj sta brata na svojem dolgometražnem prvencu nadaljevala s cepljenjem Autobahna z broken beatom, izpod katerega se vali gosta megla žmohtne atmosferike, ki občasno v spomin prikliče detroitske dedke, spet drugič pa pionirsko navihane angleške techno zvoke z začetka devetdesetih. Ritmika sicer ostaja čvrsta, a manj neizprosna in posledično suha kot na njunih solo koračnicah. A s techno albumi je v Nemčiji hudič, saj so Germani in številne kultne založbe nagrmadili dolgo senco avtorskega techno izraza, ki ga je kot zadnji dodobra premešal Shed, pred in za njim pa večjih premikov na Nemškem nismo zaznali. Od Zenkerjevih bratov Daria in Marca drznih ekskurzij glede na njun siceršnji dobro podmazan techno mlinček ni bilo pričakovati, spogledovanje z britansko zapuščino pa seveda prikliče nehvaležne primerjave prav s Shedom, ki ga bolj kot v ekspresiji dosegata z mišičastim zvokom. 

Z navihano melodiko in potrpežljivim, hipnotičnim plastenjem pričneta že v prvem, za techno album sicer klišejsko ambientalnem uvodu. S skladbo Aisel se brata podata iz svinčenega Berlina in z dinamično podloženim Phingom pristaneta blizu Detroita in zgodnjih, zasanjanih albumov Carla Craiga. Žal se sredinski del albuma razvija nekoliko počasneje, še posebej Innef Runs, ki ne nagrajuje niti s hipnotičnostjo. Najmočnejši del albuma, kot je TSV WB, nemško potrpežljivost zamenja z britanskim avanturizmom, ki pa ostaja podložen z zanesljivo Siemensovo nogo. Zenkerjeva si perkusivne elemente pogosto izposojata pri nalomljenih prednikih in poskušata zračiti masivno zvokovje podobno kot aktualni sopotniki, na primer Eomac. Na njun siceršnji opus nas spomni najbolj klubski del albuma, High Club, prefinjena sinergija prašnih sintov in toplih chordov pa se nadaljuje z zadnjima skladbama, meditativnima Cornel 21 in Outark. V poplavi metronomsko sterilnega techna za DJ plastiko je Immersion počasna, a vseeno dobrodošla potopitev v iskanje avtorskega izraza. Brata Zenker sta s prvim dolgometražcem vsekakor odšla na potovanje, a se podobno kot Medvedek Pu in pujsek pogosto vrtita v krogu in čudita stopinjam pred njima.