Northern Spy, 2013

Zs so newyorški bend – prihajajo iz vrelišča Brooklyna in so zadnja leta obravnavani kot ena zanimivejših koncertnih zasedb polja robnih kitarskih in eksperimentalnih glasb. Njihov nastop je silovit, intenziven, neizprosen in kot se je pred nekaj leti pokazalo na njihovem festivalskem koncertu ob sotočju - tudi zelo privlačen ... Povzročajo, da „čeljusti obvisijo ob kolenih“.

Vendar pa se je nedavno zasedba glasbenikov, ki sestavljajo zasedbo, popolnoma spremenila. Tako bo Zs, ki nocoj nastopi v Menzi pri koritu, popolnoma drugačen bend, kot tisti, ki je v letu 2010 navdušil občinstvo na Sajeti. Vodji in edini stalnici zasedbe se v zadnji inkarnaciji pridružujeta dva nova glasbenika. Prvi je izjemni tolkalec Greg Fox, ki smo ga na Radiu Študent morda najbolje spoznali kot nekdanjega člana sodobne black metal zasedbe Liturgy, udejanja pa se tudi z zanimivo zasedbo Guardian Alien. Drugi novi član Zs je Patrick Higgins, skladatelj in kitarist, znan po svojem solo delu in projektu Bachanalia. Higgins je z Bachanalio prirejal in izvajal Bacha na kitari in stereo elektroniki, kot skladatelj pa je tudi prispeval kompozicije zasedbam, kot je MIVOS Quartet, s katerim so letos v enkratnem sodelovanju nastopili tudi Zs. Zs so si svoje zadnje ustvarjalno obdobje nasploh vzeli zelo široko, živo nastopali in improvizirali z DJ Shadowom, remiksali sami sebe in se dokončno umaknili od njihove dosedanje stalnice – stroge kompozicije.

EP Grain, ki ga poslušamo v današnji Tolpi Bumov, je eden od teh eksperimentov s širino. Nova zasedba tukaj remiksa material prejšnje variante Zs. Kot se zdi, je prejšnja zasedba Zs v izteku svojega trajanja delala na improviziranem pristopu, v-komponiranju različnih idej članov in potem nadaljnji distribuciji teh idej skozi eksperiment v živem okolju. To obdobje je lepo dokumentirano s še enim EP-jem, 33, ki so ga Zs izdali lani. Na medmrežju pa je najti tudi zanimive video zabeležke.

In kot so Zs nekako od leta 2007 dalje razpirali prelom med studijskim izdelkom in živim nastopom, tako je Grain EP naslednja stopnička v njihovem konceptualnem odmiku od diskografskega dokumentiranja koncertnega momenta benda. Kot rečeno – gre za remiks. Prvo stran plošče sta oblikovala Hillmer in Higgins. Grain Part One je dolga zvočna lepljenka, kombinacija bolj ali manj procesiranih drobcev igranja prejšnje zasedbe in na novo nasnetih elementov, izmed katerih najbolj izstopa synthovska elektronika. Na prvi posluh se zdi, da je hitro premikajoč se kos oblikovan zelo intuitivno in na hitro, da so v močno efektirano krajino zmetani vsi mogoči drobci in improvizirani poskusi. Vendar pa natančno poslušanje razkriva zelo kompleksne pasaže kompozicije za sintetizatorje in še mnoge druge premišljene posege, ki se najbolje izrišejo v lucidno zamišljenih prehodih med daljšimi pasažami.

Grain Part 2 pa je v celoti delo tretjega člana, sicer bobnarja Grega Foxa. Fox se tudi v novi živi postavi Zs mnogo bode z laptopom. Tukaj Fox ponudi več kot dvajsetminuten kos digitalne pršitve audio materiala starih Zs, enkrat bolj drugič manj očitno obdelanega. Fox ni velik tehničen elektrofonik, saj se več kot očitno bode predvsem s pred-izdelanimi plug-ini, osredotoča se bolj na zelo glasbene manipulacije in se ne spušča v radikalno drobljenje zvokov. Vendar pa je v naraciji tega dolgega kosa več kot uspešen, njegov doprinos je bolj intuitivno zaobjemljiv kot prvi del plošče.

Zs sicer z Grain EP-jem prestopajo še zadnjo stopničko pred novo dolgometražno izdajo Xe, ki jo pričakujemo v izteku tekočega leta. Danes pa, kot rečeno, veliki Zs nastopijo v Menzi pri Koritu. Ker Grain EP po svoji naravi ne more biti reprezentativen tistemu, kar nas danes čaka – se ogled – glede na ugled Zs – zdi nujen ...