Če bi na Taboru v Ljubljani oddajala stanovanje, bi se kot lastnica nepremičnine lahko pohvalila z izjemno kul lokacijo. Kraj je miren, a hkrati intelektualno živahen, saj so na relativno majhni kvadraturi združene izjemne kulturne ustanove, od Muzeja sodobne umetnosti do Etnografskega muzeja, samo lučaj stran pa imamo Metelkovo s svojimi ateljeji in nočnim življenjem ter kavarno SEM, kjer lahko plešemo v swing in latino ritmih. Tudi za zdravje vseh generacij je poskrbljeno z zdravstvenim domom, domom upokojencev in športnim društvom. Ni kaj, Tabor je super kvartir.

Človek bi lahko rekel, da je vsega dovolj za kvalitetno in razgibano življenje, pa vendar, ob boljšem razmisleku se zavemo, da javni urbani prostor še vedno ne nudi tistega komforta, ki so ga bile vajene prejšnje generacije. Kvaliteta javnega prostora se namreč meri tudi v medsebojnih odnosih, ki jih ta lahko spodbuja, v intenzivnosti stikov različnih družbenih skupin ter simboličnosti samega prostora za njegove prebivalce in uporabnike.

Na raziskavi vrednot javnega prostora sloni verjetno tudi ideja skupine ProstoRož, ki jo sestavljajo štiri mlade arhitektke in dizajnerke. Te so se povprašale o pomenu in funkciji javnih prostorov, o revizitaciji ciljev urbane obnove in o tem, ali lahko javnemu prostoru damo novo podobo z zelo nizkim budgetom. Tako so se rodile iniciative v parku Tabor.

Raznolično je mično. To bi lahko bil moto dogodkov, ki se v parku Tabor vrstijo iz tedna v teden, in to je tudi njihova največja vrlina. Ne ravno velik park redno zaživi, tako med tednom kakor med vikendi, v paleti ljudi in predmetov, glasbi in naravi. Dogodki v parku ne diskriminirajo, saj nudijo zabavo juniorjem in seniorjem ter vsem vmesnim generacijam.

Ljubitelji branja se lahko tako prelevijo v knjižne molje in se zatečejo v Knjižnico pod krošnjami, kjer lahko v prijetni senci dreves tudi malo zadremuckajo. Tisti, ki bi radi brali, pa se jim je dioptrija poslabšala, so lepo vabljeni na Glasno branje za bralce v letih, kjer lahko po predstavitvi avtorja in njegovega dela po branju izmenjujete mnenja in vtise. Prav tako je poskrbljeno za najmlajše z branjem pravljic. Seveda so vabljeni tudi tisti, ki otroka v sebi še vedno radi hranijo.

Predmeti imajo dušo in to potrjujejo garažne razprodaje, razprodaje knjig iz druge roke in Nostalgične sobote, ki jih na socialnih omrežjih oglašujejo kot pravi časovni stroj! Zbiratelji, bodoči zbiratelji in radovedneži se na teh dogodkih lahko poljubno sprehajajo med stojnicami, ki ponujajo enkratna doživetja in prave ekskurze v preteklost. Sterilnosti ni, vse na sejmih diha in vzdušje je sproščeno in pozitivno. Na Nostalgičnih sobotah se imajo mladi oblikovalci, ki oblikujejo v vintage duhu, možnost predstaviti in kaj prodati, second hand shopi poskrbijo za pravo dozo retro artefaktov, okoli stojnic pa se eni zamotijo z branjem, drugi poslušajo program, spet tretji srkajo brezplačno Cockto, ki dogodek sponzorira. Na sejmu rabljenih knjig lahko za nekaj evrov odnesemo domov celo vrečo papirnatih zakladov, garažni sejmi pa so pravi mirabilia mundi, kjer se človek ne neha in ne neha čuditi.

Pa kaj predmeti, ljudje so tisti, ki Parku Tabor dajejo kvaliteto javnega prostora, saj ta zanje obstaja. Čarobni trenutek, ko se starejša gospa ustavi v kotičku glasnega branja in se usede na stol poleg dveh najstnic, vse skupaj pa zavzeto poslušajo, je neprecenljiv. To mešanje generacij, ki dokazuje, da se ljudje v raznih življenjskih obdobjih vendar ne razlikujemo toliko, kakor mislimo, predvsem pa se nikakor nočemo izolirati, je verjetno največji plus dogodkov v Parku Tabor. Ko se mladi in stari združijo v prijetnem okolju, da bi gojili interese, radovednost in vedoželjnost, takrat se izpolni naloga javnega prostora.

Veliko se govori o medgeneracijski solidarnosti ter o tem, kako jo spodbujati in ohranjati. Oživljanje javnega prostora na tak način, ki se ga je domislila skupina ProstoRož, je morda idealna rešitev, saj vzgaja pozitivne občutke in upanje v lep, rahlo nostalgičen jutri.

V Parku Tabor se je raznežila Lea.