EPK #2: SKOMINE in BLAGRI

EPK #2: SKOMINE in BLAGRI

Oddaja
21. 11. 2020 - 18.00

Prejšnji mesec smo se posvetili predstavitvi prve ljubljanske prijavne knjige za Evropsko prestolnico kulture 2025. Tokrat nadaljujemo brskanje za aduti v EPK-rokavih, posvetili se bomo predvsem infrastrukturnim projektom, navedenim v prvi prijavni knjigi. Več o programu, ki je ključen in najpomembnejši segment kandidature mest za EPK in ki bo zapolnjeval infrastrukturo z vsebinami, bo znanega po oddaji druge prijavne knjige, 24. novembra. Dogajanje bomo še naprej spremljali tudi na Radiu Študent.

Analiza prijave ljubljanske kandidature med prvo in drugo prijavno fazo
 / 18. 10. 2020

Uroš Grilc, vodja delovne skupine za EPK Ljubljana 2025, poudari, da je vložek Evropske komisije v celoten projekt EPK vreden le 1,5 milijona evrov. Predviden je za finančno spodbudo pri izvajanju programa, medtem ko so infrastrukturni projekti v celoti financirani iz državnih in mestnih proračunov. Vseeno pa lahko naziv EPK pripomore k uspešnemu pridobivanju dodatnih sredstev za infrastrukturo preko evropskih razpisov. Kljub temu predstavlja majhna količina zagotovljenih evropskih sredstev nemajhno nevarnost. Spomnimo, EPK Maribor 2012 je bil v veliki meri neuspešen ravno zato, ker večine obljubljenih infrastrukturnih projektov niso izvedli, prav tako program ni pustil daljnosežnih učinkov na kulturno sceno.

Ljubljana se na prvi pogled te nevarnosti zaveda, saj ne obljublja novogradenj, temveč se v veliki meri presnavlja znotraj sebe - aktivira že obstoječe, a podhranjene infrastrukturne nastavke. Strategija se naslanja na odnose center–četrtne skupnosti–regija. Tako deluje koncentrično, od najbolj zgoščenega programa z nekaj novimi vozlišči v središču mesta v četrtnih skupnostih aktivira mrežo obstoječih prostorov in predvideva paviljone na prostem. V regiji, torej v ostalih občinah Ljubljanske urbane regije, krajše LUR, pa načrtuje, odvisno od lokalnih potreb, priložnosti in specifik, aktivacijo kulturnih domov, kulturne dediščine, industrijskih poslopij.

Na spisku infrastrukturnih projektov so v Ljubljani prihodnje leto končana obnova Cukrarne, prenova Tovarne Rog, kino Minipleks v podhodu Ajdovščina, Šiška hub v navezavi na Center urbane kulture Kino Šiška, predvidevajo pa še obnovo Križank in Baragovega semenišča. V regiji zaenkrat omenjajo prenovo Mekinjskega samostana v Kamniku, Kulturnega centra v Grosupljem in kulturno središče v Ivančni Gorici. Slednja načrtuje tudi prenovo Jurčičeve domačije v interaktivni sodobni muzej na prostem. Grilc kot pomembno investicijo omenja še nacionalno središče za izvirno glasbo v občini Dobrova - Polhov Gradec. A kot rečeno, vsa všteta infrastruktura je že predvidena v občinskih in tudi v nacionalnih načrtih financiranja. EPK naj bi infrastrukturo napajala s programom in jo morda pomaknila nekoliko više na listi občinskih vlaganj. Grilc pove o prioritetah priprave EPK-kandidature z ozirom na infrastrukturo.

Grilc izjava

Projekti revitalizacije v Ljubljani in regiji bodo omogočali dvosmerno izmenjavo umetnikov ter umetniških del iz centra v periferijo, hkrati bodo služili kot rezidenčni centri za gostujoče umetnike iz tujine. V regiji, torej izven MOL, načrtujejo tretjino dogodkov. Pod geslom solidarnost se bo obrobje bolje povezalo s centrom in zaživelo kot osrednjeslovenski kulturni konglomerat.

Eden izmed projektov EPK vas, se odvija v Medvodah. Projekt, ki se idejno navezuje na ecovillage, svetovno mrežo samoiniciativnih projektov ekoloških vasic, poskuša z manjšimi intervencijami skupnostno poživiti prostor in družbeno tkivo. Nejc Smole, župan Medvod, nam je predstavil projekt vasi med vodama, ki se je utrnil med pripravami kandidature za EPK. 

Smole izjava

Na platoju ob sotočju rek Sore in Save, kjer je staro trško jedro ter nekaj praznih dotrajanih industrijskih stavb, in na poplavni ravnici na desnem bregu Save bodo aktivirali lokalno prebivalstvo z možnostmi širšega povezovanja. To bodo storili s sonaravno gradnjo manjših paviljonov, umeščanjem kulturnih in prireditvenih dejavnosti, izobraževalnimi delavnicami za mlade, participatornimi dejavnostmi, kot je skupnostno urejanje vrtov, in programom s poudarkom na apiturizmu. S kakšnimi težavami se kot predmestna občina glavnega mesta sicer soočajo Medvode, pove Smole.

Smole izjava

EPK vas se dobro vklaplja tudi v projekt trajnostne mobilnosti. Medvode imajo z Ljubljano vzpostavljeno dobro kolesarsko povezavo, v Medvodah pa se stakneta tudi avtobusni in železniški potniški promet med osrednjeslovensko in gorenjsko regijo.

Če se iz regije z brezplačno EPK-petindvajsetko popeljemo navznoter, naletimo na četrtne skupnosti, v katerih pa ne predvidevajo večjih infrastrukturnih projektov. Velika škoda – glede na večkrat preslišano kritiko pretiranega posvečanja centru mesta. Medtem četrti bolj kot ne stagnirajo in v najboljšem primeru doživijo kak projekt oživljanja s strani nevladnih organizacij. Ti projekti pa vendar ne morejo rešiti problema dotrajanih in neurejenih javnih površin, posebej ne tistih v blokovskih soseskah. Spodbudna je aktivacija že obstoječe infrastrukture Mestnih knjižnic ter četrtnih in stanovanjskih skupnosti. Grilc doda še, da na občini iščejo načine javno-zasebnega partnerstva za izrabo lastniških prostorov v kulturne namene. Primer EPK-oživljanja degradiranega četrtnega središča je Šiška hub. Simon Kardum, direktor Kina Šiška, zariše idejo nove umetniške četrti, ki vključuje prenovo bivše občinske stavbe na Trgu prekomorskih brigad.

Kardum izjava

V sklopu infrastrukturnih investicij se obeta tudi prenovljeno in dograjeno Baragovo semenišče, v katerem že delujejo Pionirski dom, Akademski kolegij in Slovensko mladinsko gledališče. Ta prenova je tudi že načrtovana, vendar pa se je, kot smo na Radiu Študent poročali, zataknilo pri Akademskem kolegiju. V Baragovem semenišču po prenovi in dozidavi poleg vključitve Nove pošte in precej potrebnih prostorov vadbe za sodobni ples obljubljajo tudi 150 stanovanj za perspektivne mlade. Trenutno je na voljo 205 študentskih postelj. Torej bo tu skupen prirast prenočitvenih zmožnosti negativen. Grilc nam izjasni, da naloga EPK ni reševati vseh sistemskih zagat, ki obstajajo, niti jih ne more. Vendar Baragovo semenišče neposredno rešuje stanovanjsko stisko mladih poleg ostalih podpornih programov EPK. Prav tako med občino in pristojnim ministrstvom potekajo pogovori, kako rešiti situacijo s študentskimi posteljami.

Marija Glavaš (Akademski kolegij) in Klemen Ploštajner (Raziskovalec na FDV)
 / 8. 5. 2019

Še eden od že načrtovanih projektov je mestni kino Minipleks v podhodu Ajdovščina. Glede na veliko kinematografsko ponudbo v centru mesta se poraja vprašanje, zakaj v krogu petih minut hoje poleg Kinodvora, Kinoteke, Komune in Cankarjevega doma potrebujemo dodatne kapacitete. Kinodvor de facto potrebuje dodatne prostore, pravi Grilc. Načrtujejo manjše dvorane, namenjene izvajanju festivalov in sočasnim projekcijam več filmov, bolj butičnih filmskih projekcij s kakovostno izkušnjo.

Program se mora po določilih EPK ločiti od rednega kulturniškega programa - pojaviti se morajo presežki. V infrastrukturnem smislu bo tudi prenovljena Cukrarna nosila veliko vlogo pri napovedovanju programa EPK. Po končani prenovi bo postala galerijski prostor, prizorišče s prepletom različnih umetniških praks. Blaž Peršin, direktor MGML, Mestnih muzejev in galerij, vsebinsko oriše vlogo Cukrarne v sklopu EPK in siceršnji program.

Peršin izjava

Cukrarna bo delovala kot odprta javna platforma, dnevni prostor za druženja, ki nekako umanjka muzejski ploščadi na Metelkovi, pove Peršin. Infrastrukturno se bo navezovala na nove akademije na Roški in pomagala vzpostavljati novo kulturno težišče, odmaknjeno od strogega centra. V tem smislu se bo dopolnjevala z ‒ vsaj na občini ‒ težko in dolgo pričakovanim, hkrati pa tudi javno najbolj spornim projektom, prenovo Tovarne Rog. Po izidu prve bid-knjige so se oglasili tudi uporabniki Roga, ki se sklicujejo na komentar komisije, da naj bi EPK pri pripravi programa in projektov vzpostavil dialog z vsemi deležniki. Komentira Grilc:

Grilc izjava

Grilc še doda, da občina sredstva za obnovo ima, prav tako so izvedeni že vsi načrti in pridobljeno je pravnomočno gradbeno dovoljenje. Tako se, ko dela prično teči, pričakuje zaključek obnove v dveh letih. Plan B sicer obstaja, a Grilc vseeno verjame, da bo šlo po zastavljenih tirnicah. Tudi vprašanje, kateri del načrtovanega programa se ne bi mogel izvajati v Cukrarni, je vendar nesmiselno. Po volumnu Velika galerija nima enake vsebinske namembnosti, kot bi jo imel Veliki Rog, niti za manjše skupine potrebnih produkcijskih prostorov. Za slednje je tudi po mnenju Peršina vendarle bolj primeren Rog, seveda skozi dialog in sodelovanje in ne z uzurpacijo posameznikov.

Vključitev Tovarne Rog na spisek ključnih infrastrukturnih projektov v sklopu EPK je pretkana strategija. S pritiskom številnih javnih in nevladnih organizacij ter posameznikov na področju kulture, ki so vključeni v kandidaturo za naslov EPK ali si od prenovljenega Roga smejo kaj obetati, so znotraj kulturniške scene, ki bi sicer lahko bila naklonjena ohranitvi statusa quo Tovarne Rog, ustvarili protipol svobodnim uporabnikom. S tem pa tudi neodvisni urbani kulturi s socialnim elementom. Kljub dialogu, ki ga EPK predvideva in na katerega se sklicujejo tudi Rogovci, a se očitno ne more zgoditi mimo sodišča, si Rogovci želijo ohraniti avtonomnost. Pripravljeni so dopustiti sanacijo dotrajanih delov kompleksa in vzpostavitev ustrezne komunalne rešitve s strani občine. V tem primeru se zavežejo k bolj odprtemu, a še vedno neprofitnemu delovanju v javno dobro, so nam sporočili. 

V sagi: občina versus uporabniki Roga smo celo malo pozabili na RogLab, ki je v prvi prijavni knjigi omenjen le z nagrado Eurocities. Pred nekaj dnevi pa so izdali brošuro, ki predstavlja novi Center Rog s programsko že precej rešenim, preglednim umeščanjem dejavnosti v prenovljeno stavbo. Center Rog je načrtovan pod okriljem MGML, točna organizacija še ni dorečena, predvideva pa se del dejavnosti organiziran na principu članarin, kot že poteka v RogLabu. Nove pridobitve so tudi večnamenska razstavna in družabna dvorana, rezidenčni prostori, prostori delavnic in kup manjših produkcijskih prostorov za skupine, ki bodo delovali na principu »šeranja« prostorov in opreme. Kot pravi Grilc, načrtujejo prostor za približno 50 produkcijskih skupin, posebej tistih, ki so v umetniško-kreativnem sektorju blizu gospodarstvu. Grilc doda, da nobena skupina ne more računati na izključno pravico do uporabe prostora, niti gospodarsko naravnani Poligon, saj Rog konceptualno ni tako zastavljen. Navajamo »Treba bo misliti out of the box, pri Rogu bo treba misliti drugače - dobiš vrhunski prostor, ki bo predvsem projektno organiziran.« Konec navedka.

Kar se tiče EPK-vsebin v Rogu, naj bi prostore zasedale na primer skupine SmetUmet, Prostorož in Center za kreativnost. MOL je v splošnem naklonjen dodeljevanju neprofitnih prostorov v uporabo nevladnim organizacijam, in kot verjame Grilc, se bodo nepredvidljive stvari, kot je nedavni primer Metelkove 6, reševale sproti. Ne tako sistematično, kot bi morda želeli, kar pa je tudi posledica stanja na nepremičninskem trgu. Do neke mere bo prostorsko stisko nevladnikov rešil tudi Šiška hub, vendar pa NVO ne more pričakovati absolutnega servisa s strani občine.

Infrastrukturni projekti za EPK so usklajeni s Strategijo razvoja kulture v MOL za leta 2020-23 in s smernicami do leta 2027. ROG, Šiška hub in prej Baragovo semenišče kot Cukrarna bodo rešili nekaj prostorskih problemov, a velike luknje zevajo na področju infrastrukturne podpore intermedijski umetnosti. Konkretne in dolgoročne rešitve za prostorske stiske Aksiome, Cirkulacije 2, Osmo/ze, kjer delujejo Društvo Ljudmila, Zavoda Atol ter Delak, in tudi za Zavod Kersnikova, ni na vidiku. Slednji mora po prodaji stavbe na Kersnikovi, v dotedanji lasti ŠOU in MOL, do konca leta prostore prepustiti kupcem. Galerija Kapelica, Strip Core, Forum Ljubljana, Zavod FV, Rampa, BioTehna in druge nevladne organizacije iščejo prostore. Ugibanja, da bo Zavod Kersnikova prostore za uporabo dobil v ruševinski stavbi v lasti Slovenskih železnic na Parmovi, zaradi različnih interesov zaenkrat niso blizu realizacije. Aksioma v svojem sedanjem majhnem prostoru ne more delovati v celoti - ekipa dela na več lokacijah, z raznimi dejavnostmi morajo gostovati. Ne govorimo o muhah enodnevnicah, ki bi se pravkar pojavile na sceni in tržišču. Te NVO so orale ledino in soustvarjajo kulturniško sceno tudi že več desetletij. Projekti, ki jih omenjene intermedijske organizacije izvajajo, so svetovno priznani in podprti z javnimi sredstvi, zato se smemo vprašati, zakaj so v infrastrukturnem smislu popolnoma spregledane tudi v strategiji za razvoj v prihodnjih sedmih letih. Večina naših sogovornikov se strinja: problem ni toliko v razstavnih prostorih, ampak v velikem manku prostorov za delo in produkcije. Tudi če bi v sklopu EPK-infrastruktur našli prostor tudi za tiste, ki so ta trenutek ostali brez prostora za delo, pa je leto dva petindvajset še zelo daleč. Različna intermedijska polja, najbolj progresivna v občevanju s sodobnimi mediji in tehnologijo, pokrivajo širok spekter z vedno bolj kompleksno produkcijo in vedno nižjimi javnimi sredstvi in vsekakor ne sodijo v kreativne industrije. Ni pa rečeno, da na primer RogLab in intermedija ne moreta nekako soobstajati. Konec koncev ima tudi prvi prostorsko stisko.

Na vprašanje, v kolikšni meri so infrastrukturni projekti odvisni od županovanja trenutne garniture v Ljubljani, in kaj se z njimi zgodi ob morebitni menjavi na prihodnjih volitvah, kar je sicer pri EPK-postopkih pogosto, odgovori Simon Kardum:

Kardum izjava

Vsaj v Ljubljani so predvideni investicijski podvigi že potrjeni in se bodo izvajali. Tudi Grilc je prepričan o uresničitvi zastavljenih načrtov, z večjim problemom se bodo soočali pri uresničevanju investicij v regiji. Posebno, če naziva EPK ne bo dobila Ljubljana, saj bodo možnosti prijav za pridobitev evropskih sredstev manjše.

Prva prijavna knjiga sega od centra do četrtnih skupnosti, vključuje Ljubljanico, barjanska kolišča, muzeje, galerije, Laibach in Žižka, hologramsko Katedralo svobode, prekarce, begunce, gibanje neuvrščenih, Kitajsko, tako rekoč vse, skoraj po načelu everything goes, kar se ob množični produkciji kulture rado dogaja. Česa ni in kaj se zgodi, če mesto izpade preveč zasičeno s kulturo? Grilc odgovori, da sta bila v prvi knjigi premalo poudarjeni evropska razsežnost in mreža partnerskih mest, nasičenosti pa se ni bati, saj se to od EPK pravzaprav pričakuje - prežetost mesta s kulturniško ponudbo na vsakem koraku in za vsak okus.

Kulturno-infrastrukturna identiteta Ljubljane kot Evropske prestolnice kulture, se vzpostavlja nekje med Plečnikom, modernim Trgom republike ter predvojno industrijsko dediščino - nekje med avantgardo, sodobno umetnostjo in kreativnimi industrijami. Toda v širši perspektivi celotna urbana regija išče novo in bolj povezano kulturno identiteto. Projekti v regiji so intrigantnejši od tistih v centru in delajo kandidaturo gotovo bolj smiselno. Dejansko ima Ljubljana, pa tudi centralna kulturniška scena, tu priložnost sestopiti s piedestala samozadostnosti, vsaj v luči osrednjih programskih vodil: participacije in solidarnosti.

Kljub temu moramo pred koncem v oddajo vriniti še manko na področju infrastrukture za marginalizirane skupine. Kot bi z EPK in kulturno strategijo snovalci programa in kulturne strategije želeli najti nekaj povsem novega, vzgojiti novo generacijo s pridruževanjem ali izpuščanjem obstoječih akterjev in združevanjem vse umetnosti pod okrilje mesta, Ljubljano pa v bolj kozmopolitansko metropolo, bližje Evropi. Odziv ene od ljubljanskih umetnic je manj pričakujoč: »S kreativnimi industrijami prevzamejo neke jezike alternativne kulture in jih kolonizirajo. Umetniki niti ne opazijo, kako jih instrumentalizirajo.« Upamo, da bo skozi kakšno razpoko instrumentarija vseeno vzklilo kaj nepredvidljivega.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.