KULTURNI IN KREATIVNI SEKTOR 2008–2017
Na začetku meseca, natančneje 4. junija, se je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, krajše MAO, na gradu Fužine odvila predstavitev Statistične analize stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017. Naročnik prve raziskave takšnega obsega na domačih tleh je Center za kreativnost, krajše CzK, ki deluje pri MAO. Gre za interdisciplinarno platformo za povezovanje, predstavljanje in podpiranje dejavnosti in razvoja kulturnega in kreativnega sektorja, krajše KKS, v Sloveniji. Projekt sta sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, izvaja pa se v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Konferenco je otvoril direktor MAO Matevž Čelik Vidmar, ki je v nagovoru napovedal predstavitev dveh raziskav. Poleg že omenjene CzK-jeve raziskave KKS-ja je bila predstavljena še ad hoc izvedena raziskava Poligona v partnerski mreži s CzK-jem z naslovom Slovenski kreativni delavec v času COVID-19.
Goste srečanja je na začetku nagovorila tudi državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc.
V sklopu začetnih nagovorov smo lahko slišali še prispevek direktorja urada Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Josipa Mihalica.
Uvodoma je goste konference in okrogle mize predstavila moderatorka Meta Štular.
Poleg statistične raziskave, ki so jo avtorji Nika Murovec, Damjan Kavaš in Tjaša Bartolj z Inštituta za ekonomska raziskovanja pospremili še s tiskano strokovno monografijo in zlahka berljivo pdf verzijo na spletni strani, je v sklopu projekta nastala tudi publikacija z naslovom Kulturno-kreativni imperativ. Urednica slednje je teoretičarka in oblikovalka Barbara Predan, ki je brošuro ustvarila v sodelovanju z Oblikovalskim studiem Ljudje.
Statistično-raziskovalni precedens kulturnega in kreativnega sektorja je predstavila raziskovalka Nika Murovec.
Raziskava CzK-ja praktično priča o nadaljnjem drobljenju trga dela in četudi se tega reflektirano zaveda, s svojo klasifikacijo botruje kapitalističnemu ponavljanju. Nika Murovec nam predstavi štiri največje izzive, s katerimi so se raziskovalci srečevali v razvoju raziskave .
O drugem izzivu nadaljuje Murovec.
Poleg heterogenosti in definicije sektorja Murovec izpostavi še dostopnost podatkov in primerljivost rezultatov.
Murovec je tako že takoj odgovorila na vprašanje, ki se porodi ob ekonomistični raziskavi kulturnega in kreativnega trga dela. Kaj pomeni in kakšno težo nosi definicija kulturno-kreativni sektor, ki je bila metodološko izbrana po raziskavah Eurostata iz leta 2013 in jo uradno uporablja Evropska komisija?
Definicija se glasi: “Kulturni in kreativni sektor pomeni vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah in/ali umetniških in drugih ustvarjalnih izražanjih, ne glede na to, ali so te dejavnosti tržno ali netržno usmerjene, katera vrsta strukture jih izvaja in kako se ta struktura financira. Te dejavnosti vključujejo razvoj, ustvarjanje, produkcijo, razširjanje ter ohranjanje dobrin in storitev, ki vsebujejo kulturna, umetniška ali druga ustvarjalna izražanja, ter povezane dejavnosti, kot sta izobraževanje ali upravljanje.”
Že iz definicije je razvidno, da je tako imenovani kulturni in kreativni sektor izjemno fragmentirana gmota, ki je ni lahko poenostaviti na isti imenovalec. Izbira metodologije drugih držav se kaže kot dokaj arbitrarna in vezana na lokalno pojmovanje in tržno-produkcijske razmere, saj so statistične spremenljivke v raziskavah različnih držav težko primerljive.
Na tej točki se je tudi med konferenco večkrat izpostavilo vprašanje, s kom se sploh želimo primerjati. Velika Britanija, na primer, nima veliko primernih parametrov za primerljivost z našo raziskavo, uporablja pa isto definicijo Eurostata. In v primeru Slovenije, ki raziskave na evropskem nivoju, ki bi zajemala celotni sektor, doslej še ni imela, je to dovolj dobra izhodiščna točka za to in vse nadaljne raziskave. Nadaljuje Murovec.
Na predstavitvi je bila večkrat izpostavljena pomembnost metodologije, zato prisluhnimo opisu ene izmed uporabljenih metod: kulturnega tridenta.
Raziskava je zajela predvsem podjetja, med katere sicer spadajo tudi samostojni podjetniki oziroma samozaposleni v kulturi, vendar izključuje najbolj prekarizirano plast KKS-ja: honorarce in vse, ki delajo prek avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskih napotnic.
Naslednji parameter, ki ga uporablja statistična analiza, je kreativna intenzivnost. Nadaljuje Nika Murovec.
Kako je novi statistični okvir primerljiv z okvirom Evropske unije?
In kako se KKS obnaša v odnosu do celotnega gospodarstva?
Ta kratki povzetek predstavitve Statistične analize kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017 za nas zaključi Murovec.
V tokratni oddaji Destilator smo se seznanili z delom prve statistične analize, ki pokriva sektorski del kulturnega in kreativnega delovanja. Ker ne izhaja iz posameznega izvajalca, temveč iz letnih računskih poročil podjetij, ne uvidi celote delovne sile, ki v kulturnem in kreativnem sektorju zares deluje. Izpostavimo še enkrat delo prek študentske napotnice, avtorske ali podjemne pogodbe, ki jih raziskava ne vključuje. Raziskava ima po drugi strani potencial, saj gre za prvo analizo stanja posttranzicijskega kulturnega in kreativnega trga pri nas, s katero se lahko koristno usmerja kulturna in širša politika. Tako avtorji raziskave kot širša akademska in kulturna skupnost si prizadevajo za nadaljnjo rabo dotične študije, saj je mogoče le s kontinuirano analizo trga, zbiranjem podatkov in ponovnim prevpraševanjem definicij in parametrov uspešno voditi znanstveno evidenco razmer na trgu dela, katerega velik del je kulturni in kreativni sektor.
Dodaj komentar
Komentiraj