Na sprehodu med mariborskimi razstavišči sem v tednu pred zaprtjem ulovila drobceno razstavo Izbrane risbe mlade umetnice Anje Jelovšek v najmanjšem Kiblinem razstavišču artKIT na Glavnem trgu. Po zaključenem študiju slikarstva na akademiji je ljubljanska ustvarjalka nadaljevala s študijem kiparstva in zdi se, kot bi na mariborski postavitvi z izborom svojih del iz zadnjih petih let pokazala poskuse prestopa meje črte in igranja s tehniko risbe, pri čemer njena dela predvsem sporočajo, kako je v tem procesu raziskovanja prostora in časa poiskala izvirne koncepte. Z izborom risb tako predstavlja svojevrsten izstop risbe iz dvodimenzionalnega medija v prostor in v interakcijo z gledalcem.

V sklopu razstave je razstavljenih sedem različnih artefaktov. Ogledamo si lahko dve fotografiji risb iz bivanjskih prostorov umetnice z vzorčno porisanimi stenami stanovanj na Vilharjevi in Zaloški ulici, ostala dela pa predstavljajo risbe, pa naj bodo ročno izrisane ali nastale s pomočjo tehnologije. Pritegne prav povezava med tehnologijo in pisavo, saj se zdi, kot da Anja Jelovšek z risbo sledi podobi pisave. V nekaterih delih je to črta, ki nastaja tehnološko, v nekem vzorčnem zaporedju, v drugih so s prosto roko risani vzorci, ki posnemajo pisavo.

Anja Jelovšek je uvodoma pojasnila svoj odnos do tehnologije:

*izjava

Med deli sta razstavljeni tudi dve risbi iz serije Happy Tiger, zabeleženi z mehanskimi premiki igračke. Razstavo dopolnjujeta dve prostorski postavitvi z »vzorčno« označenimi objekti. Med tehnološkimi risbami stoji mizica iz kiparskega ateljeja. Po celotni dolžini ob vhodu v razstavišče teče papirni zvitek iz serije Nespečnost, na prehodu med obema prostoroma pa stoji zajetna, skoraj meter debela knjiga z vezanimi listi, na katerih so ovekovečeni enomesečni elektrokardiografski zapisi avtoričinega bitja srca, naslovljena preprosto Julij.

Avtorica je pojasnila, kaj jo pri tehnologiji najbolj pritegne:

*izjava

Risanje je v primeru dela Vilharjeva ulica namenjeno beleženju časa skozi prostor, čas na stenah je zabeležen v prostoru. Mizica ponazarja čas, ki ga je umetnica preživela v drugem semestru akademije, ko so pri predmetu kiparstva vsak dan sedli za to mizico in diskutirali, avtorica pa je vmes zapisovala čas, ko je sedela za to mizico.

Anja Jelovšek pojasni še specifični zorni kot svojega raziskovanja časa v razstavljenem izboru del, nastalih v zadnjih petih letih:

*izjava

Delo Nespečnost z vzorcem prazne pisave na papirnem zvitku je podobno, a se nanaša na umetničin čas nespanja oziroma nezmožnosti spanja. Nespečnost, nastalo z manualno risbo, se zdi umetnici tudi najuspešnejše delo v smislu, da pokaže čas v metrih.

Dela, zarisana s pomočjo tehnologije, so komplementarna, še pojasnjuje Anja Jelovšek na primeru serije risb Happy Tiger:

*izjava

Anja Jelovšek je na razstavi Izbrane risbe predstavila delo, ki se je zelo navezovalo na zamejitev s strani medija, na raziskovanje medija, predvsem pa je raziskovala odnos do lastnega časa in tehnologije. Z razstavo v mariborskem ArtKITU je ta proces do neke mere zaključila, v naslednjem petletnem obdobju pa se namerava posvetiti novim temam, ki jih želi z raziskovanjem novih konceptov po svoje artikulirati.

Z Anjo Jelovšek se je po razstavi sprehodila Saška.