Zmenek na slepo

Zmenek na slepo

Recenzija dogodka
27. 5. 2014 - 13.00

S tokratnimi Finimi umetnostmi se spuščamo na spomladansko festivalsko dogajanje v Galerijo P74. Ta je v koprodukciji s Kinom Šiška organizirala tretji festival knjige umetnika Blind Date. V sklopu trodnevnega festivala, ki se je odvijal med 21. in 23. majem, si je bilo mogoče ogledati razstavi Zbirateljske edicije in Kodoji press, prisluhniti predstavitvi publikacij Zvezek o umetnosti ter se udeležiti izobraževalnega programa Učilnica. Omenjeno dogajanje je pospremil sejem t. i. “knjig umetnika”, kjer so se predstavili številni slovenski umetniki in umetniške institucije, ter že omenjena švicarska založba Kodoji press.

Obseg in razvejanost festivala predstavljata svojevrsten recenzentski izziv. Vsak poskus, ki želi opisati njegovo pestro vsebino, zapade v neko mero posploševanja. Zato se takšnega neuspeha ne branimo in k festivalu pristopamo na pristranski in subjektivni način.

Same začetke žanra knjige umetnika bi lahko uvrstili v sredo 20. stoletja, četudi se v zametkih pojavljajo že pred tem. Omembe vredni predhodnik so bile livre d'artiste, knjige, ki jih je umetnik ustvarjal brez posredovanja tiska. S prehodom v 20. stoletje so postale popularne tovrstne posebne in unikatne izdaje knjig, ki jih je na povabilo založbe ustvaril ta ali oni umetnik. Kljub temu lahko o knjigi umetnika kot avtonomni umetniški formi zares govorimo šele z delom Dietera Rotha in Eda Rusche. Roth in Ruscha sta namreč med prvimi postavila literarno vsebino na stran in s tem razbremenila podobo in snovnost knjige ter razrahljala njeno vlogo dopolnila.

Festival je otvorila predstavitev novih publikacij zbirke Zvezek o umetnosti. Predstavila sta se Dejan Habicht s knjižico 12 dolgočasnih pesmi in Jože Barši z Irwin: NSK Država v času (detajl – Nigerijci). Zvezka predstavljata svež pristop k izdajanju prispevkov o sodobni umetnosti, saj ne podlegata zahtevi po pogosto prisiljeni kompilaciji tovrstnih besedil. Ne glede na partikularno vsebino ali kratek sestav sta eseja natisnjena kot avtonomni deli. Zato delujeta kot nekakšni intervenciji, ki ne segata po totaliteti velikih zgodb, temveč zgolj zapolnjujeta vrzeli knjižnega polja umetnosti.

Predstavitvi zvezkov je sledila otvoritev razstave Kodoji press, ki na ogled postavlja publikacije istoimenske neodvisne švicarske založbe. Pester izbor knjig umetnikov sta zaznamovala fotografija in skrben dizajn. Dela so bila razstavljena v osrednjem delu razstavnega prostora, medtem ko so bili na stenah postavljeni njihovi izbrani izseki. Kljub tej na prvi pogled privlačni postavitvi pa je njena izvedba bila ne ravno skrbna. Kopije knjižnih izsekov so namreč na stenah držali lepilni trakovi, ki so preusmerjali pozornost iz samih del.

Skozi festival so se vrstili mnogi pogovori z umetniki, ki zaradi pomanjkanja občinstva niso dobili resnega zagona. Večino pozornosti je tako prejel sejem, na katerem so se predstavili številni domači in tuji umetniki. Med mnogimi zelo različnimi deli bi lahko izpostavili dela Tanje Lažetić, ki se na preprost način loteva kompleksnih konceptualnih idej. Njena knjiga Monument to the unknown heores z nizom izrezanih časopisnih fotografij pripoveduje zgodbe anonimnih oseb, ki bi sicer v luči prevladujoče časopisne narative ostale spregledane.

Lahko bi omenili tudi fanzine Tadeja Vaukmana, ki na surov in neposreden način razkrivajo prizore umetnikovega vsakdana. Težko je reči, ali je surovost tukaj stvar Vaukmanovega pristopa k temu vsakdanu ali pa kar stvar sama, ki se skriva onkraj njega, ali nasprotno na njegovi površini. V vsakem primeru se njegovo delo upira kategorizaciji, zaradi česar je nemogoče z gotovostjo reči, kaj je tema njegovih del. Subkultura, erotika in vsakdan so pogosti motivi, vendar ravno to nočejo biti. Motivi so le, kolikor se odpovedujejo pripisanemu normativnemu pomenu. Zato se zdi, da v tej upornosti ždi le življenje. Življenje, ki je že posredovano, odtujeno in predrugačeno, saj v kulturi cinizma lahko obstoji le še kot tako.

Od razstav do pogovorov in s sejmom samim festival ni razočaral. Kot edini večji festival te vrste v Sloveniji je kljub nekaterim manjšim pomankljivostim že tretjo leto pomembno prispeval k predstavitvi dokaj živahne lokalne produkcije žanra knjige umetnika ter njeni umestitvi v širši mednarodni okvir. Zato ga v njegovih prihodnjih izvedbah lahko le pozdravljamo.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.