V zadnji oddaji smo se ob zgodbi Pošast iz jezera Pleščejevo spraševali, kaj vse šteje za »realistično«, danes pa se bomo ustavili ob vprašanju, kaj povezuje zagovornike in avtorje novega realizma z njihovimi slavnejšimi in zloglasnejšimi predniki – velikimi klasiki devetnajstega in socrealisti dvajsetega stoletja. 

Danes vam v prevodu Izaka Kermca predstavljamo nekoliko skrajšano in prirejeno novelo Eno leto v Raju, ki jo je napisala leta 1981 rojena pisateljica, pesnica in novinarka Natalija Ključarjova. Kot nam namigne že izbira prvoosebnega – moškega – pripovedovalca, te zgodbe ne smemo brati kot neposredno zapisovanje izkušnje, čeprav se zaradi pripovedovalčevega direktnega, preprostega izražanja v kratkih, skoraj odsekanih stavkih ustvarja tak vtis. Nasprotno, prav vsak element, vsak lik, vsak kraj lahko razumemo metaforično. Novela tako uporablja realistične konvencije, nas celo zavaja s sentimentalnimi opisi umirajoče vasi in obdajajoče narave ter njenim ironičnim, a obenem tudi resničnim imenom, da bi podala v bistvu duhovno sporočilo.

__________________________

"Mesec je minil. Od zemljevida se je tiho odlepila Kamčatka. Dopust se je končal. Odločitev je v meni seveda že davno dozorela. Sodeč po tem, kako sem na poti na postajo sanjaril, da se ne bom vrnil v mesto, in kako sem že prvi dan ob prihodu sestrama zagotovil, da bom za vedno ostal tu, je verjetno vzklila že na samem začetku …"

__________________________

Natalija Ključarjova: Eno leto v Raju

Prevod: Izak Kermc

Glasova: Špela in Lovro

Tehnika: Filip

__________________________

Nastanek oddaje je omogočil Ruski center znanosti in kulture.