Morala in politika

Morala in politika

Recenzija dogodka
17. 1. 2014 - 13.00

Po OZN-ovi univerzalni deklaraciji človekovih pravic je vsak prebivalec sveta rojen svoboden in enak v dostojanstvu in pravicah. Vsi naj bi imeli pravice do plačanega dela, počitka in zaščite pred nezaposlenostjo. Deklaracija naj bi onemogočala suženjstvo in služabništvo in vsakemu človeku, ne glede na državljanstvo, zagotavljala določen standard bivanja, dostop do medicinske pomoči, hrane in socialnih storitev.

Grozljivo slaba šala, kajne? Govoriti o pravici do enakosti, ko je svetovno gospodarstvo ujeto v turbokapitalizem, ki že na sistemski ravni onemogoča pravično plačilo dela, in ko je suženjstvo vpisano v same temelje blagovne izmenjave.

Razlika med pravicami na papirju in dejanskostjo je, sicer zelo beden, pa vseeno primerek abstraktne razlike med najstvom, torej tem, kar naj bi bilo, in bitjo, tem kar je. Ta razlika je ena najbolj univerzalnih problemov človeštva, z njo se prej ali slej sreča čisto vsak posameznik. Vseeno pa je možnih neskončno različnih odzivov nanjo, zato se je lahko odnos do nje v zadnjem stoletju radikalno spremenil.

Razliko med bitjo in najstvom lahko umestimo v zelo različne kontekste. Lahko jo vidimo kot razliko med teorijo in prakso ali kot razliko med idealnim in faktičnim, med normativnostjo in deskriptivnostjo, noumenom in fenomenom ter ne nazadnje tudi med željo in potrebo. Dr. Borut Ošlaj pa je to razliko na torkovem predavanju artikuliral kot razliko med moralo in politiko.

Ob teh dveh velikih besedah se nas večina kar strese in to z dobrimi razlogi. Beseda morala označuje tip vrednotenja, ki mistificira solidarnost in vnaprej avtoritarno in brez poslušanja določi, kaj je dobro in kaj slabo. Beseda politika pa tako in tako zbuja samo še gnus, pomilovanje in včasih bes.

No, nazaj k razliki med najstvom in bitjo. Ošlaj je na predavanju zgradil zanimivo zgodovinsko analizo gibanja te razlike. V posnetku, ki sledi, boste lahko slišali njen grob oris.

* Izjava se nahaja v posnetku

V 20. stoletju so se torej utopije izkazale za nemogoče, še več, za zatirajoče. Odziv pa ni bil enostavna gradnja drugačnih idej, ampak izgradnja antiutopij, resentimentalno obtoževanje idej in naveličana zadostitev s faktičnim. To se je kazalo vsepovsod, ne nazadnje tudi v pop kulturi. Recimo v besedilu od Rolling Stonsov iz leta 1969: You can't always get what you want, but if you try sometimes, you get what you need. Ravno zaradi te odpovedi želje, tega, kar naj bi prineslo srečo, Mick Jager Can't get no satisfaction. No, več o tem lahko povprašate Lacana, zdaj pa spet nazaj k zgodovinski analizi součinkovanja med bitjo in najstvom.

Ošlajeva razčlenitev se ustavi pri 20. stoletju in ne obravnava niti ne upošteva radikalnega reza v odnosu med bitjo in najstvom, ki so ga naredili globalni protesti v zadnjih 10 letih. Kdo bi lahko zanikal, da boji, ki po vsem svetu zahtevajo zlom neoliberalističnih finančnih trgov, prekinitev hegemonskih vlog kvaziintelektualnega politikanstva in gospodarstva, niso implementirali utopije v dejanskost? Na to temo predlagamo branje zbornika A Radical Collective Manifesto, ki je izšel pred dobrim letom pri Pluto press. Ne le da Ošlaj ne upošteva omenjenega reza v 21. stoletju, tem bojem tudi ne pripiše nobene politične vloge. Njegovo raziskovanje ostaja znotraj horizonta trenutno udejanjene politike, ki deluje v okviru parlamentarne demokracije, volitev in strankarskega sistema. Kje je tu idejni etos?

Predavanje se je izkazalo površno tudi pri kritiki antinormativnosti. Ošlaj ji očita performativno protislovje, neupoštevanje nujnega predpogoja normativov za vsako izrekanje in svari pred grozljivimi posledicami njenega udejanjanja. Pri tem pa ne upošteva, da pri kritiki normativnosti ne gre za izbrisanje vseh pravil, temveč za to, da se norme gradijo retrogradno in organsko v skladu z dejanskostjo, ne pa omejeno glede na predpise. Tako je tudi najstvo možno razumeti v čisto novi luči – ne več kot tisto represivno, absolutno zavezujoče, temveč kot fragmentarne odločitve, ki gradijo preko majhnih sprememb in ostajajo dojemljive za okolje.

Torkovo predavanje je bilo samo uvodno v ciklu dveh predavanj in zaključne okrogle mize. Tako da bomo morda v prihodnje prijetno presenečeni nad širšo definicijo političnega delovanja in z novo besedo za vrednotenje in držo, ki se je osvobodila moraliziranja.

Kraj dogajanja: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.