Literatura in akademski prispevki o spolnem delu so skromni in pomanjkljivi, po navadi pa se vrtijo okoli klasičnih problematik, kako dojemati delo in seksualnost v kapitalizmu. Tu prihaja do polarizacije in enodimenzionalnega pogleda na spolno delo. Molly Smith in Juno Mac v knjigi Revolting Prostitutes: The Fight for Sex Workers’ Rights poskušata razrešiti feministične spore zavoljo premika javnega diskurza in zakonodaje na področju spolnega dela. Knjiga je bila prvič izdana leta 2018 pri založbi Verso, slovenskega prevoda pa še ni ugledala – vsaj za zdaj.

Liberalni feminizem na eni strani se zavzema za popolno dekriminalizacijo z zanikanjem ključnih sistemskih represivnih mehanizmov do žensk in nebinarnih oseb. Ideja spolnega dela kot vsakega drugega dela, opolnomočenje in osvobajanje seksualnosti delujejo kot romantizacija in ignoranca do razumevanja dejanskih socio-ekonomskih razmer spolnih delavk v kapitalizmu. Temu marksistični feminizem odgovarja, da je poblagovljenje ženskega telesa inherentno izkoriščevalsko in služi nasladi moških, zato tega dela ne bi smele opravljati ženske. Ženske bi bilo treba izviti iz prijema patriarhata, ki pa skozi legalizacijo in normalizacijo spolnega dela ostane neviden. Mac in Smith, ki imata lastne izkušnje z industrijo spolnega dela in aktivizma na tem področju, pa uspeta zavzeti lastno pozicijo, ki kaže na pomanjkljivosti argumentacij obeh strani. Zavzemata se za popolno dekriminalizacijo, vendar ne izhajata iz zaslepljene ideje o spolnem delu kot orodju za opolnomočenje, temveč iz pravice delavk do varnosti na delovnem mestu. Dela tudi ne olepšujeta, sistemske in patriarhalne represivne vzvode poudarjata, ne pa ignorirata.

To knjigo postavi v specifično pozicijo, iz katere deluje kot razreševanje dolgoletnega spora med feminističnimi strujami. In vse, kar zatrjujeta, podkrepita z resničnimi primeri iz življenj spolnih delavk. Zgodbe so v svoji resničnosti grozljive in pretresljive, s čimer njuno argumentacijo naredijo konkretno in jasno. Knjiga je tako primerna za laike, ki niso še veliko misli posvetili pravicam spolnih delavk, ter za feministične aktivistke in akademičarke vseh pozicij.

Po besedah avtoric Mac in Smith: »gre več politične energije za oviranje prostitucije kot za to, kar delavke resnično potrebujejo ‒ pomoč, da se izognejo kazenskemu pregonu«. Konec citata. Avtorici se odmikata od moralističnega, metaforičnega in idejnega ter se poslužujeta čistega pragmatizma. Njuno vprašanje je jasno: kako spolnim delavkam zagotoviti dostojne pogoje za delo in jih zaščititi pred kazenskim pregonom? In odgovor je preprost: skozi zakonodajo.

Abolicionistične feministike, ki se zavzemajo za odpravo spolnega dela zaradi razmerja moči v patriarhalnem sistemu, delavkam s tem povzročajo več težav kot koristi. Nekatere delavke preprosto nimajo veliko izbire. Poudarjeni so različni faktorji, ki delavke silijo v spolno delo: od migracijske zakonodaje oziroma antimigrantskih politik, ki povzročajo nedostopnost drugih oblik legalnega in zadosti plačanega dela, do odvisnosti, revščine, rasizma ali transfobije. Spolno delo je tako velikokrat bolje plačano in zahteva krajši delovnik kot formalno ali neformalno delo v najnižje plačanih poklicih, kjer so delavniki lahko dolgi tudi po 12 ur, plačilo zanje, ki ne zadostuje niti za osnovne življenjske stroške, pa je mizerno.

Avtorici torej v jedru knjige, ki obsega pet poglavij, konkretizirata obstoječe pristope nacionalnih držav do spolnega dela. Peterica predstavljenih zakonodajnih modelov obsega popolno kriminalizacijo, delno kriminalizacijo, kriminalizacijo naročnikov, legalizacijo oziroma regulacijo ter popolna dekriminalizacijo. Slednjo avtorici označita za edino primerno in nujno za prepoznavanje spolnega dela kot legitimnega dela in spoštovanja delavskih pravic spolnih delavk znotraj kapitalističnega sistema. Takšen model je v veljavi na Novi Zelandiji, ki je spolno delo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami leta 2003 popolnoma dekriminalizirala. Tak pristop je ključen, saj proces izoblikovanja zakona poteka s spolnimi delavkami za spolne delavke, ne namesto njih.

In kot pravita Smith in Mac sami, se o spolnih delavkah več govori, kot pa se jih posluša. No, kar pa je običajno največji problem prostitucije in potiskanja ob rob, pa ni mnenje in obsojanje s strani javnosti, ampak odnos represivnih aparatov države in politik. Bolj kot so sovražne politike in javnost, bolj je sovražna tudi policija, ki je po Smith in Mac za prostitutke prepoznana kot najbolj kritičen faktor. Večina prostitutk zaradi strahu pred kazenskim pregonom in policijskim nasiljem ne bo iskala pomoči pri organih, saj je jih velikokrat bolj bojijo, kot se bojijo potencialno nevarnih ali nasilnih klientov. Policija simbol zaščite predstavlja predvsem belim ženskam srednjega razreda s pravim državljanstvom, za prostitutke pa je torej realna manifestacija nadzorovanja in kaznovanja.

Knjiga je relevantna tudi za naš prostor, kjer politik okoli spolnega dela tako rekoč ni, javni diskurz deluje senzionalistično, feministične pozicije pa se srečujejo z enakimi težavami kot drugod po zahodu. Slovenija si zakonodajni model delne dekriminalizacije deli z Veliko Britanijo, rodni grudi avtoric. Pri nas je bila sprejeta leta 2003, javni diskurz je poniknil, raziskave so redke, evidence okrnjene, pozicije pa predvidljive.

Pri nas mreže za zaščito spolnih delavk tako rekoč ni in društva ali organizacije, ki bi bile specializirane za pravice in pomoč spolnim delavkam, so prešteta na prste ene roke. Organizacija Beli ključ deluje kot kurativa za blaženje psihičnih posledic spolnega dela in zavzema bolj posredno vlogo, direktno aktivno pa je le še društvo Dobra družba, ki je leta 2019 ustanovilo sindikat za spolne delavke; nudijo jim svetovanje in različne delavnice. Na tem področju je vidno aktivna Mojca Pajnik, ki je avtorica knjige Prostitucija in trgovanje z ljudmi: perspektive spola, dela in migracij, ki ugotavlja podobno – politik na področju spolnega dela ni, javni diskurz je skoraj neobstoječ.

Smith in Mac ponudita sistematičen pregled pozicij feminističnih gibanj do spolnega dela in razjasnita temeljna spora okoli seksualnosti in dela. Razdelata tudi odnos državnih in represivnih aparatov do spolnega dela ter zaradi nujnosti izboljšanja delavskih pogojev in varnosti delavk predlagata spremembo zakonodaje.

Avtorici knjige Revolting Prostitutes: The Fight for Sex Workers’ Rights se zavedata, da morata izstopiti iz svoje radikalne in revolucionarne ideologije na ravni izboljševanja delavskih pravic, medtem ko se še vedno zavzemata za odpravo sedanjega patriarhalnega kapitalističnega sistema v celoti. To je logičen korak v parlamentarni demokraciji, kjer do pravih sistemskih sprememb, ki bi izboljšale materialne pogoje marginaliziranih skupin, v bližnji prihodnosti ne bo prišlo. Ob tem pa avtorici spremembo javnega diskurza vidita le v emancipatorni politiki ter organiziranju spolnih delavk, ki temelji na solidarnosti in uporu.