Animateka, druga izdaja

Animateka, druga izdaja

Recenzija dogodka
13. 12. 2012 - 13.00
 / Kinobar

V nedeljo se je končal 9. Festival animiranega filma , Animateka. Vsi, ki še imate denar za bencin, pa se ga lahko do 14. decembra udeležite še v mariborskem Kinu Udarnik. Če sklepamo po večernih predstavah in predvsem obisku v zadnjem vikendu festivala, pa vsekakor nismo bili priča zadnji ediciji le-tega, čeprav bi ob obisku kakšne dopoldanske predstave in tiskovne konference, kjer so bili močno izpostavljeni glavni sponzorji, na to zlahka pomislili.

Izbor animacij je bil pester, ne samo s strani nacionalnosti različnih avtorjev, temveč tudi s strani načina izdelovanja animacije. Slovenskih avtorjev je bilo komaj za vzorec, kar nakazuje tudi slaba obiskanost delavnic z njihove strani in udeležbe v tekmovalnih programih. Kar se tiče načina izdelave, pa smo lahko videli vse od praskank na film do video animacij in kolažev. Pa začnimo kar pri video animaciji. Z videom moža, ki seda na stol, je bila očitno zadovoljna tudi žirija oziroma vsaj Michaela Pavlatova [mihaela pavlatova], ki mu je dodala oznako »Posebna omemba žirije«. Sunny afternoon Thomasa Renoldnerja je verjetno v osnovi zelo dolgočasen posnetek. Ko pa ga je avtor še zmiksal skupaj z elektronsko glasbo, odvzel in dodal nekaj barv, je bil rezultat presenetljiv. Sicer ne dovolj, da bi zadel kakšno nagrado, vendar dovolj, da se je marsikdo zatopil vanj vsaj za prvi dve minuti.

Še ena animacija, ki si ni zaslužila nagrade, ampak vsaj omembo žirije, je Morda se srečava, morda ne. Zvočno zelo enostaven projekt, ki pa se je razvil v nekakšno psihedelično pravljico v gozdu, kjer se linije ves čas povezujejo in te lahko ob koncu pustijo v nekakšni negotovosti. Temno ozračje pa še dodatno ustvari črno-bela tehnika.

Lahko bi rekli, da letošnji zmagovalci Animateke niso toliko fantazijski, temveč predvsem vsakdanji po tematiki, ki je prikazana na svojevrsten animiran način. Glavno nagrado je na primer prejel poljski film Kaj se zgodi, če otroci ne pojejo juhe. Začenši z dvema otrokoma v dedkovem varstvu, ki sedita pred krožnikom juhe, si ne predstavljamo drugega kot kakšno risanko 'za pred spanjem'. Vseeno se zgodba razvije šele, ko se vrata odprejo in otroka stečeta ven, kjer se znajdeta v drugačni realnosti. Tudi po okusu občinstva smo bili priča podobni zgodbi. Velika hiša Kristjana Holma sicer najprej vzbudi občutek, da gledamo glasbeni videospot, kjer vsak prišlek začne izvajati svoj zvok, ki se poveže v heterogeno zmes melodij, ki nas spremljajo do konca animacije. Iz te drugačne realnosti pa tat vstopi v hišo, iz katere so osebe, ki oddajajo zvoke, in vstopa v vsakdan njihovih sosedov. Govorimo lahko torej o obrnjeni vsebini, če primerjamo s prej omenjeno animacijo.

Stop motion tehnika je bila sicer dobro zastopana v tekmovalnem programu, vendar razen v študentski sekciji ni presegla osnovnih standardov. Ponavadi je šlo za lahkotno zgodbico, kot si jo lahko postrežemo iz vrst mainstreamovskih Pixarjevih animacij. Izdelava je bila dobra, vendar je manjkalo vsebine. Razen pri, kot smo že omenili, tekmovalnem programu evropskega študentskega animiranega filma, kjer je Timothy Reckart prav s stop motionom Svet na glavo tudi zasluženo zmagal. Ne samo dobra zgodba in izvrstna izvedba, animacija postreže še z nepričakovanim zaključkom, ki zagotavlja presežek v animaciji.

Omenimo še dobitnika nagrade za najboljši film iz otroškega tekmovalnega programa Slon, ki je bil tudi sezonsko primeren. Ptičico in list Lene von Döhren bi lahko razumeli tudi kot spodbudo k enakopravnosti. Ptičica se namreč spoprijatelji z listom, s katerim si deli drevesno vejo, vse dokler pozimi list ne odpade. Da pa ne bi tudi mi diskriminirali, omenimo še animacijo, ki jo je izbralo občinstvo z glasovanjem na spletni strani. Vzporedno z Animateko je namreč potekal tudi natečaj AnimaWeb, kjer je lahko sodeloval vsak slehernik in se potegoval za vabilo na Animateko 2013 in materialno nagrado. Tokrat si je to nagrado prislužila Sandra Arauko s filmom Tape loading error. Tako ta kot tudi večina ostalih filmov iz tekmovalnega programa so že dostopni za ogled na internetu.

Kar se tiče Maribora, lahko govorimo že o 3. ediciji festivala. V torek se je končal tudi tridnevni mednarodni simpozij o vzgoji in izobraževanju, ki je potekal hkrati z Animateko in so ga pripravili v sodelovanju z Društvom za razvoj filmske kulture. Zavoljo tega je v Mariboru Slonov program nadaljeval s tekmovalnim programom. V teh dneh pa  se bo v Mariboru mudil tudi norveški stripovski ustvarjalec Lars Fiske.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness