Na robu vojne "zbog jednog majmuna"

Na robu vojne "zbog jednog majmuna"

Recenzija izdelka
8. 10. 2019 - 13.00
 / Kinobar

Film Leto Opice je prišel v Ljubljano v letu srečenosnega zemeljskega prašiča, leto in pol po premieri v Makedoniji, od koder izvira večinski del te koprodukcije. Film je dobil navdih po resnični zgodbi šimpanza iz beograjskega živalskega vrta, ki je še danes znan pod imenom Sami.

Sami je po resnični zgodbi v svojo kletko v Beogradu prišel 12. januarja 1988. Zaradi pregovorne moči odraslega šimpanza so ojačali rešetke in na vrata nabili dodatne verige. Preventivni ukrepi pa vendar niso bili dovolj. Sami je iz kletke prvič pobegnil že februarja leta 1988, dober mesec in pol po prihodu, okoli osmih zvečer. V spremstvu deseterih policijskih avtomobilov in paznikov iz ZOO-ja je uspel priti vse od Kalemegdana [kalemÉgdana] do Študentskega trga, kjer se je sešel z direktorjem vrta Vukom Bojovićem, ki je opico pomiril s pogovorom. Bojović mu je nato dal roko, rekel: »Hajde Sami, idemo kući,« in ga odpeljal v osebnem avtomobilu, kar je verjetno prvi in edini znan tovrstni prevoz šimpanza po Beogradu.

Samijev drugi beg se je zgodil že dan in pol kasneje. Ponovno je razrahljal rešetke in pobegnil po ulici, medtem ko so mu delavci iz tovarne Beko skandirali v spodbudo. Ko je vest o ponovnem pobegu dosegla Beograjčane, se je na Ulici carja Dušana, kjer se je začasno zaustavil, začela zbirati množica, ki je štela okoli štiri tisoč ljudi. Meščani so v podporo vzklikali parole in s seboj nosili napise, kot so: »Sami, mi smo s tabo!« Ker v beograjskem živalskem vrtu takrat niso imeli puške za uspavanje živali, so morali počakati pol dneva, da so jo pripeljali iz Osijeka.

Sami je 11. septembra 1992 zaradi bolezni umrl, kar so objokovali mnogi meščani in mediji. V beograjskem živalskem vrtu danes stoji bronast spomenik v njegov spomin. Film Leto opice pa je metamorfoza Samijeve zgodbe z dodatkom humorja in kritike političnega stanja države, vendar ne Srbije. Da je kritika res zadela žebljico na glavico, po besedah režiserja Vladimirja Blaževskega dokazuje tudi odpor tako nove kot stare makedonske vlade, ki sta se v času od domače premiere na položajih že zamenjali.

Leto Opice se sicer začne kot povprečen jugoslovanski vic: Makedonec in Albanec sta najboljša prijatelja, ki za pomoč pri šimpanzovem pobegu potrebujeta še pomoč cigana, za povrh pa je eden od njih seveda gej. Uporabi torej like, za katere v resničnosti velja, da naj bi bili med seboj načeloma sovražni. Komedija zmešnjav se odlično poigra s tipskimi karakterji. Eden od likov je seveda tudi opica, ki v filmu s svojim pobegom postane pravi nacionalni simbol, saj se v enem od pobegov ne vrne nazaj v kletko. Pisana druščina mu pomaga pri skrivanju, da bi ga vsaj začasno osvobodila, opica pa v tem času postane osebnost. Znana osebnost. S tem lahko posledično pridobi celo status heroja, saj jo mediji počlovečijo. Oziroma vsaj njena dejanja in s tem tudi njen status. Režiser Blaževski postavljanje na piedestal potencira do absurda. Zaradi samoosvoboditve opice za časa njene odsotnosti iz ZOO-ja javnost v navijanju za uspešen pobeg razpade na dva nasprotna, že obstoječa nacionalistična pola Makedonije.

Opici v Letu Opice tako množica ljudi pomaga pri skrivanju, še bolj, kot so pomagali resničnemu beograjskemu Samiju. Vidimo lahko tudi namige, da mediji sami ob protestih kličejo na pomoč avtobuse podpihovalcev izgredov, da bi dobili boljše posnetke in s tem boljšo gledanost. Vseeno jim je, da se je večletna sloga med Albanci in Makedonci v državi ponovno začela rušiti »zbog jednog majmuna«, ki je prevzel vlogo voditelja. Saj so tega vendar navajeni že leta. Primera ne bi mogla bolj banalno razložiti neumnosti vznikov državljanskih, oziroma med-narodnih vojn znotraj držav. Režiser se je ob obisku ljubljanske premiere v Cankarjevem domu pri tem še pošalil, da je siceršnje stanje v Makedoniji takšno, da bo film kmalu postal dokumentarne narave.

Presenetljivo si črna komedija upa tudi čez že opisane okvire. Zaradi anarhistične preteklosti šimpanzov začne glavni oskrbnik opico izkoriščati tudi za predstavitev nekaj lastnih anarho parol, ki jih predstavi med kričanjem s strehe avtomobila. Za ta korak se odloči, ker želi ponovno združiti razklano ljudstvo, saj se mu zdi zaman, da obe strani šimpanza izkoriščata sebi v prid. Nazadnje ga sicer tudi sam, kajti skupaj z že omenjeno druščino in ostarelo teto ustanovijo pacifistično-anarhistično teroristično skupino, s katero se prek televizije želijo javiti svetu in popraviti nekaj sistemskih napak, ki so se zaradi opičjega pobega dodatno razkrile.

Mimogrede, opica v filmu ni resnična žival, ampak 40-kilogramska šimpanzja obleka s posebnim mehanizmom hlajenja in robotom za premikanje obraza, v katero je bil oblečen igralec, Britanec Peter Elliott. Pred snemanjem so namreč ugotovili, da sodobni zakoni ne dopuščajo, da bi se med snemanjem v kadru hkrati pojavila šimpanz in človek. Režiserju pa se je zdelo preveč prevarantsko, če bi cel film zlepil skupaj iz različnih kadrov. 

Za pobeglo žival ne bi mogli najti bolj primerne od šimpanza. Opica verjetno od vseh živali v človeku najbolj vzpodbudi razmišljanje glede tega, v kolikšni meri se sam razlikuje od živali, če sploh se. Šimpanz je človeku tako podoben, da nanj verjetno najlažje preslikamo lastno mišljenje in ga lahko tudi počlovečimo. Manko desetletja iskanega vmesnega člena med opico in človekom se zabriše, saj opica s pridobivanjem ali opažanjem človeških lastnosti v Letu opice sama postane prav to – vmesni člen. Po drugi strani pa se s premikanjem tanke črte med obema vrstama v filmu zgodi tudi obratno. Človeka se prikaže kot žival, kot pošimpanznjenega trapa, ki s svojim obnašanjem neumno in slepo sledi lastnemu tropu.

Leto Opice je zaradi hudomušnega igranja s tipskimi karakterji, ravno pravšnjega potenciranja debilnosti politike in politično-poslovnih odločitev, življenjsko raznolikih zgodb iz ozadja in neskončnega preganjanja sproščena komedija, ki je kljub lahkotnosti ravno prav pravljična in družbenokritična hkrati.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.