Ko sem izdelovala svojo prvo anketo, sem kar nekaj časa namenila vprašanju, pri katerem se intervjuvanka opredeli glede svojega spola. Poleg ostalih možnosti sem zraven pripela tudi popolnoma neobvezno polje, zastavljeno kot »Drugo:__________«. S tem na svoje presenečenje nisem olajšala življenja kakšni spolno marginalizirani osebi ali prispevala k večjemu občutku inkluzivnosti, temveč sem odprla možnost za jasno nasprotovanje nebinarnemu doživljanju spola. Eden izmed odgovorov je prijazno pojasnil, da »Obstajata samo 2 spola LP«, spet drugi je zavzel obliko predvidljive fraze »Attack Helicopter«. Slednjemu odgovoru, duhovnemu nasledniku prvega, se bomo posvečale danes v analizi kratke znanstvenofantastične zgodbe z naslovom »Helicopter Story«.

Isabel Fall je v znanstvenofantastični reviji Clarkesworld leta 2020 objavila kratko zgodbo, ki je bila prvotno naslovljena »I Sexually Identify as an Attack Helicopter«. Nanaša se na spletno copypasto iz leta 2014, ki jo je napisal igralec videoigre Team Fortress 2. Uporabnik Guuse je tekst spisal kot satiro blogovskih objav transspolnih oseb, v katerih opisujejo svojo pogosto težavno izkušnjo tranzicije in življenja v nesprejemajoči družbi. Njihovo doživljanje parodira z izmišljeno zgodbo osebe, ki se identificira kot helikopter. Njegov namen je bil razvrednotiti tovrstne zapise, pokazati absurdnost ideje obstoja več spolov in dokončno zakoličiti svoje izključujoče prepričanje. Besedilo je tako v glavnem uporabljal kot avtomatiziran spam, s katerim je v klepetu igre zatiral vse pogovore, povezane z doživljanjem spola. 

Internetni zapis se je hitro razširil. Sprva kot sveža konservativna šala, zatem kot ultimativni argument v prid binarni predstavi spola in na koncu kot takoj prepoznaven kazalnik pripadnosti določeni skupini. Prišlo je do tega, da smo lahko spremljali, kako je slogan »I sexually identify as an attack helicopter« krasil majice in skodelice, predvsem pa postal najbolj impulziven odgovor za izražanje nestrinjanja s tako imenovano teorijo spola. Prav zaradi vseh teh konotacij, ki jih nosi krilatica, je naslov zgodbe pritegnil ogromno negativne pozornosti. 

Avtorico, ki takrat še ni bila odkrita trans ženska, so na spletu preganjali in žalili do te mere, da je sprva prosila, da se zgodbo preimenuje, potem pa celo umakne iz publikacije. Zaradi obtožbe sovražnega govora in transfobije se je Fall zatekla po psihiatrično pomoč, za nekaj časa opustila svojo tranzicijo in se celo dokončno umaknila iz medmrežja. Kdor bi zgodbo dejansko prebral, bi spoznal, da je v kuliso distopične prihodnosti in poigravanja s skrajno desnim memom zavita ena najbolj natančnih in intimnih analiz transspolne izkušnje. Avtorica je idejo mema vzela še kako resno in ponovno izvedla to, kar zgodovinsko spremlja delovanje kvir skupnosti – reapropriirala je sovražni diskurz. 

Delo nam predstavi postkatastrofično prihodnost, v kateri se ZDA bojujejo proti lokalni vladi, imenovani Pear Mesa Budget Committee, ki jo vodi visoko razvita splošna umetna inteligenca. Vzpon države-zadruge je omogočilo podnebno in zdravstveno opustošenje zgornjega roba Mehiškega zaliva. Ker umetna inteligenca deluje po principu črne skrinjice, nihče resnično ne more vedeti, kakšne so vzročno-posledične povezave, ki se jih je naučila. Tako na primer neprestano sadi hruškovo drevje na vseh svojih ozemljih, najverjetneje, ker njihov logotip upodablja hruško. Nihče pa si ne upa ukiniti vztrajne produkcije sadja, saj morda umetna inteligenca življenjske pogoje vzpostavlja prav za hruškova drevesa in ne za ljudi, ki jih navidezno ščiti in preskrbuje. Zaradi te nevarne nepredvidljivosti in tujosti jo je z vidika ameriške države treba uničiti.

Kot del bojne strategije je bila protagonistki Barb dodeljena medicinska potrditev spola. Identificira se kot futuristični helikopter, imenovan AH-70 Apache Mystic. Tranzicija tako militarizira njeno doživljanje spola. Ko spremljamo pilotko Barb in topničarko Axis, ki z interakcijo svojih spolov tvorita celotni vojaški helikopter, se pred nami razvija preplet izkušenj, ki jih je Barb doživljala pred tranzicijo, ko je še živela kot ženska, in teh, ki tvorijo njen vsakdan ob izvajanju svojega novega spola. Tekom misije uničenja šole na ozemlju pod vladavino umetne inteligence z namenom zavrtja poučevanja ju prestrežejo sovražne sile. Med umikom iz smrtne nevarnosti druga drugi v roke položita lastno življenje.

Znotraj pripovednega okvirja, vpetega v oddaljeno prihodnost, delo kot katerakoli dobra znanstvenofantastična pripoved poskuša diagnosticirati realnost. Jasno nam denimo prikaže, kako spol ni le družbeni konstrukt, temveč je globoko zakoreninjena predstava, ki deluje na skoraj instinktivni ravni. Ker je dojemanje spola v naši družbi pogojeno s tesnim skupkom različnih kodov, indikatorjev in predstav, so naši odzivi natrenirani, da glede na vse prisotne dejavnike hipoma diskriminatorno izberejo, kateri spol pripisati posamezni osebi. Prav zaradi tega v zgodbi spol uporabljajo kot najbolj efektiven orožni sistem, saj deluje nezavedno in nemudoma. 

Doživljanje lastnega spola pogojuje predvsem naše družbeno delovanje. Barb se na primer počuti najbolje, takorekoč passa oziroma doživlja potrditev lastnega spola, ko leti na misijo ali se bojuje, ko izvršuje tisto, kar se od nje pričakuje in za kar je bila ustvarjena. Ko govorimo o bojnem helikopterju, je to zelo lahko določiti in kategorizirati, vendar, kot vemo, mnogi enakemu banalnemu etiketiranju podležejo tudi pri obravnavi mnogo bolj kompleksnih strojev, denimo ljudi. 

Ko se helikopter poskuša umakniti iz boja, v katerem ne more zmagati, Axis ne deluje optimalno. Njen performans spola ni suveren in instanten, kar dvočlansko posadko spravi v nevarnost. Kasneje topničarka prizna, da je med bojem začutila spolno disforijo, torej neskladje med pripisanim in doživetim spolom. To zopet postavi vprašanje: ali je spol, ki je bil pripisan Barb in Axis, resnično pravi zanju? Sta bili obe res narejeni za uživanje v vojni? 

Prikazana prihodnost nam nazadnje sporoča, da da je spol tehnologija oblasti, skozi katero nas oblikujeta država in posredno kapital. Ni venomer tisti, s katerim se rodimo, ali tisti, ki si ga izberemo, vendar se nedvomno uporablja za vzpostavitev določenega dispozitiva, ki nas zajame v mrežo oblastnih mehanizmov. Kot ob koncu začutita obe komponenti helikopterja, je edina resnična rešitev opustitev kazalcev spolnih kategorij in izstop iz rigidnega sistema binarnosti na eni ali neskončnega spektra natančno definiranih nalepk na drugi strani. Spol je lahko radikalen, ko se iztrga iz vnaprej vprogramiranih poti, zaradi česar je za določene ljudi lahko nevaren. Predvsem pa nikakor ni tako preprost, da bi ga lahko zatrl zgolj bojni helikopter.

Pilotirala je Lea.