Inšpekcija razvoja

Kulturna ali glasbena novica
7. 3. 2022 - 15.10

V petek, četrtega marca, je v okviru mreže Centra za kreativnost v sodelovanju z evropskimi nacionalnimi inštituti za kulturo na spletu potekala delavnica pod okriljem projekta Kreativni pogon. Na enem od treh seminarjev v sklopu projekta so sodelovali predstavniki kulturnega in kreativnega sektorja iz treh evropskih držav – profesor Pau Rausell Köster s katedre za uporabno ekonomijo na Univerzi v Valencii, direktorica programa Creative Ireland Tania Banotti in britanski podjetnik Paul Owens. Tuje govorke so na delavnici predstavljale strategije učinkovitega vključevanja kreativnih industrij v državno ekonomijo. Stanje slovenskega KKS je orisala sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Natalija Medica. Delavnica je bila organizirana z namenom meddržavne izmenjave izkušenj na področju razvoja KKS. Natalija Medica je možnost prenosa predstavljenih praks iz tujine v kasnejšem pogovoru z nami komentirala takole:

Izjava

Direktor prvega slovenskega kreativnega centra Poligon, Luka Piškorič, meni, da je stanje slovenskega KKS in njegovih razvojnih možnosti ter konkurenčnih prednosti težko primerljivo z večjimi evropskimi državami, kot so Španija, Irska in Velika Britanija. Njihova največja prednost je večji trg, zato je razvojna strategija, ki bi se po njih zgledovala, na bistveno manjšem slovenskem trgu problematična. Medtem ko Tania Banotti poudarja predvsem pomen državne podpore in medsektorskega ter političnega sodelovanja, pa Piškorič o državni podpori KKS v Sloveniji ugotavlja:

Izjava

Tudi Medica nekoliko pesimistično ocenjuje pripravljenost nevoljnih odločevalcev za politično podporo nujno potrebnemu vlaganju v razvoj sektorja.

Izjava

Piškorič kot eno pomembnejših točk pripravljanja razvojne strategije KKS izpostavlja problematiko prekariziranosti sektorja. Za demonstracijo problema navaja tudi leta 2020 izvedeno raziskavo o vplivu kovida na delavce v KKS. Uspešen razvoj kreativnega sektorja bo po Piškoričevem mnenju nujno pogojen z osredotočanjem na delavce namesto na projekte.Izjava Medtem ko Piškorič kot problematično opisuje notranjo organiziranje KKS, pa Medica kot zapostavljeno izpostavlja tudi medsektorsko povezovanje.

Izjava

Če se omejimo zgolj na konkurenčnost slovenskega KKS, je Piškorič lahko nekoliko manj pesimističen.

Izjava

Toda raven lokalnega sodelovanja in vključevanja KKS v regionalni razvoj države, ki ga Tania Banotti navaja kot enega najuspešnejših projektov programa Creative Ireland, je na primeru Slovenije, kot izpostavlja Piškorič, vse prej kot optimalna.

Izjava

Izjemno velik pomen za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja ima tudi njegovo vključevanje v izobraževalne procese. Na tem mestu Piškorič zopet poudarja pomen državne podpore in zagotavljanja ustreznih prostorov in okolij za medsebojno povezovanje delavcev KKS.

Izjava

Slovenija je torej še precej oddaljena od oblikovanja učinkovite razvojne strategije kulturnega in kreativnega sektorja. Trenutno je v svojih izhodiščih in možnostih povsem neprimerljiva z močnimi trgi večjih evropskih držav, kot v svojem nekoliko ciničnem odzivu na predstavitev omenjenih treh držav povzame tudi vodja Kreativnega laboratorija in hkrati moderator govork delavnice Ragnaar Siil.

Izjava

 

Kulturne novice je pripravila vajenka Lara.

Fotografija: Lara Pustinek Miočić

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.