Kako na mednarodni trg fotografije?

Kulturna ali glasbena novica
14. 3. 2022 - 15.15

Center za sodobno fotografijo, galerija Photon, v sodelovanju s Centrom za kreativnost letos drugič prireja Fotonično šolo II, mentorski program za deset slovenskih fotografov, mlajših od petintrideset let. Šola obljublja, da bo kandidate, izbrane na podlagi prijave in portfelja, skozi aktivno komunikacijo s pomembnimi predstavniki mednarodne foto scene opremila s pomembnimi informacijami o delovanju mednarodnega fotografskega trga. Program predstavi direktor in programski vodja galerije Photon, Dejan Sluga.

Izjava

Minuli vikend smo se izbrani kandidati prvič srečali na Dunaju, kjer ima galerija podružnico.  V dveh dneh smo bili deležni intenzivnega ogleda razstav v okviru mednarodnega fotografskega festivala Foto Wien. Ta s tristo dogodki v dobrih dvajsetih dneh predstavlja sodobne fotografske smernice, ne le na področju umetnosti, temveč tudi reportažne in modne fotografije. Letos so bile glavni fokus fotografinje in pa vnovični premislek krajine ‒ pričakovane, a aktualne tematike. 

Tovrstni festivali z izjemno visoko koncentracijo razstavljenih del – in padajočo koncentracijo obiskovalčeve pozornosti – predstavljajo pomembno možnost predstavljanja fotografov mednarodni umetniški sceni. Medtem ko so tovrstni festivali usmerjeni bolj k predstavitvi in nadaljnjemu mreženju fotografov z institucijami, pa so nekateri redki evropski sejmi sodobne fotografije, med drugim Photo Basel, Photo London, Paris Photo, kanali, na katerih lahko fotograf svoje delo tudi proda zbirateljem in investitorjem. Tam se jasno pokaže, da se je fotografska umetnost do danes dobro usidrala na trg in posledično sledi tudi vrtoglavim cenam tega trga. Možnosti uvrstitve neuveljavljenega fotografa v oba formata predstavi Sluga.

Izjava

Umetnik mora torej pred vstopom na mednarodne platforme že biti trdno zasidran v lokalnih galerijskih kanalih. Po dveh dneh natrpanega programa, ki smo se mu poskusili posvetiti z naivno radovednostjo, smo udeleženci pred prihodom kombija za vrnitev v Ljubljano obsedeli za okroglo mizo v avli hotela in reflektirali videno. V zraku je bilo na tej točki več vprašanj kot odgovorov, eno glavnih: kje the hell začeti.

Pogovor

Pomen spletne prezence za uvrstitev mladih fotografov v program galerije z vidika Photona komentira Špela Pipan, kuratorica in vodja projektov.

Izjava

Program Fotonične šole med drugim obsega tudi skupinsko razstavo, ki v življenjepisu predstavlja pomembno referenco, na primer pri pridobivanju točk za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi. Program na prvo oko deluje primerljivo z drugimi evropskimi mentoriranimi programi, po primerjavi cen pa se izkaže za izrazito ugodnega, kotizacija v višini sto evrov je v primerjavi z najmanj tisoči drugod prijetno nizka.

Tako imenovani masterklasi so pogost format izobraževanj, alternativnih akademijam in visokim šolam, ki fotografu omogočijo, da njegovo delo ovrednotijo uveljavljeni umetniki. Lin Gerkman, fotograf, ki se redno udeležuje domačih in mednarodnih delavnic, masterklase lanske edicije Fotonične šole umesti v format artist talk. Ti so bolj predavanja, ki ne obsegajo mentorirane produkcije novega dela. Temu je verjetno sicer botrovalo obdobje epidemije, ki je večino dogajanja prestavilo na spletne platforme. Del programa masterklasov je redno tudi tako imenovani portfolio review, ko portfelj komentirajo strokovnjaki – od galeristov do velikih imen fotografije. Glede teh Gerkman izpostavi, da so navadno izjemno kratki. V petnajstih minutah, kolikor jih običajno namenijo posameznemu umetniku, namreč ni mogoče uspešno predstaviti opusa in hkrati pridobiti poglobljenega komentarja.

Gerkman kot posebno dobro izkušnjo izpostavi tretji tip delavnice, ki se ga je udeležil na lokacijah, kot je bila na primer delavnica s izkušenim fotografom in pedagogom masterklas Klavdijem Slubanom, ki se je je pred časom udeležil v Srbiji. Tovrstni programi, ki ponujajo ekskluzivnejši dostop v umetnikov delovni proces in zasebnost, ponujajo tudi boljši vpogled v razmišljanje in ustvarjanje uspešnega umetnika.

Kot na drugih področjih sodobne umetnosti je tudi v fotografiji uspeh v veliki meri odvisen od uspešnega mreženja, kamor verjetno spada tudi animiranje prisotnih na otvoritvah razstav. Če pri tem ne bodo uspešni, bodo verjetno morali ostati pri fotografiranju porok in pogrebov.

Pogovor

Kulturne novice je pripravila vajenka Valerija.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness