Kultura odmira na obroke
Po letu in pol epidemičnega stanja so razmere v kulturi izredno resne, če ne že tragične. Na položaj delavcev v kulturi že od maja lani opozarjajo skoraj vsi ozaveščeni državljani – protestniki, kulturniki, nevladne organizacije in drugi. Na srečo je začel kulturno-kreativni center Poligon kaj kmalu po prvem popolnem zaprtju izvajati raziskavo, v kateri so s pomočjo ankete proučili stanje kulturno-kreativnih delavcev v kulturi. Prejšnji teden smo lahko zasledili izsledke že tretje ankete, ki oriše težave, s katerimi se kulturni delavci soočajo leto in pol, od začetka epidemije.
Kaj natanko pomeni, da je stanje v kulturi slabo? Predvsem lahko govorimo o zmanjšanem obsegu priložnosti za delo, polovica anketirancev zasluži manj kot 1000 evrov na mesec, poglablja se razlika med prekarnimi delavci in tistimi z varnejšimi zaposlitvami. Da bo tako slabo, niso pričakovali niti delavci v kulturi sami. Več pove Eva Matjaž iz Poligona, ena izmed avtoric raziskave.
Tokratna raziskava je razkrila tudi za nekatere presenetljiv podatek, da več kot polovica vprašanih pozna koga, ki razmišlja o odhodu iz sektorja, ali pa o tem razmišljajo sami. Podatek je morda pretresljiv za mnoge, vendar tudi Matjaž trdi, da je ne more nič več presenetiti oziroma da bi bila presenečena, če bi raziskava prinesla kaj pozitivnega, saj je pozitivnih vidikov v kulturno-kreativnem sektorju trenutno izjemno malo.
Delavci v kulturi, ki so izpolnili anketo, so izpostavili tudi slab odnos družbe do njihovega dela, češ da letijo nanje očitki o pretiranem črpanju javnega denarja, ki ga nepremišljeno trošijo na račun davkoplačevalcev. Vendar izsledki raziskave nakazujejo ravno obratno – večina delavcev v kulturno-kreativnem sektorju ni vezana na javni denar. Več pove Matjaž.
Gre predvsem za naravo kulturno-kreativnega sektorja, ki je bil že pred epidemijo eden bolj prekariziranih. Nadaljuje Matjaž.
Kljub rezultatom raziskave, ki nakazujejo porazno stanje v sektorju, pa reči morda vendarle niso tako črne. V društvu Asociacija, ki ga javnost sicer pozna predvsem kot zagovorniško skupino delavcev v kulturi, so se odločili, da poskusijo okrepiti zavest o pomenu kulture. Z novim projektom Certifikat kulturno podjetje si prizadevajo združiti kulturo in gospodarstvo, predvsem z delavnicami, vzpostavljanjem kulturnih kotičkov in drugimi vsebinami, ki zaposlenim v podjetjih približujejo kulturo. Zakaj so se odločili za tovrsten projekt, pove Inga Remeta [Inga remEta], predsednica Asociacije.
Certifikat so do zdaj podelili že štirim podjetjem, v procesu pridobivanja pa jih je okoli trideset. S predstavljanjem kulturnih vsebin tam, kjer te prej niso bile prisotne, se širi sporočilo o pomenu kulture, ki je širši tako od ekonomske kot od duhovne vrednosti. Več pove Remeta.
Problem priznanosti kulture v širši družbeni sferi je eden izmed razlogov, zakaj sektor hira. Gledalci se stežka vračajo v dvorane, morda dodatno omejitev predstavlja tudi veljavni pogoj PCT. Po mnenju nekaterih kulturnih delavcev, ki so rešili Poligonovo anketo, dela ta kulturo še bolj elitistično in nedostopno. Vendar tudi Remeta opozori, da so bili problemi v sektorju prisotni že prej.
Zdi se, da za kulturni sektor, ki hira na obroke, ni rešitve. Spodbujevalni projekti, ki širijo zavest o pomenu in pozitivnih učinkih kulture, so pozitivna vest, vendar je vprašanje, ali lahko obudijo tako podhranjen sektor. Glede na izsledke raziskave bi torej potrebovali konkretne sistemske rešitve, ki bi preprečile beg iz kulture. Teh pa žal še ni na vidiku.
Dodaj komentar
Komentiraj