Participatorna refleksija
Projekt Urbana akademija, ki ga je leta 2020 zagnal neprofitni urbanistični studio ProstoRož v sklopu partnerske mreže Centra za kreativnost, se z mentorskim pristopom posveča urbani prenovi, oživljanju mestnih središč in revitalizaciji zapuščenih industrijskih območij. Trudijo se poudarjati koordinirano in sistematično sodelovanje med občino, javnimi institucijami ali potencialnimi zasebnimi deležniki in kreativnim urbanim sektorjem. Letošnja akademija se je zaključila v sredo, 29. septembra, s predstavitvijo izbranih projektov, pretočeno v živo na spletu. V uvodnem nagovoru je Zala Velkavrh iz Prostoroža povzela, kaj Urbana akademija je in kakšna je bila letošnja bera.
Sodelovanje med mladimi posamezniki ali predstavniki lokalnih skupnosti z organizacijami, ki se strokovno ukvarjajo z urbanističnimi praksami, kot širši pojav v kontekst postavi Martin Valinger, urbanist in mladi raziskovalec na Fakulteti za arhitekturo.
Urbana akademija je letos podprla projekte, ki so se izvajali v Šentjurju, Škofji Loki in Krškem. V Škofji Loki je projekt izvedla velika skupina ljudi, ki sicer delujejo v okviru Kluba študentov Škofja Loka in so zaradi sodelovanja v Urbani akademiji kot prvi v Sloveniji v lokalnem klubu študentov ustanovili prostorsko sekcijo. Njihov koncept je bila mobilna instalacija, ki bi lahko naseljevala več krajev hkrati in bila uporabljena tudi izven njihovega lokalnega okolja. Iva Lukan je v imenu širše ekipe predstavila idejo mobilnega trga.
Iza Šentjurc, Zala Koleš in Kvirina Martina Zupanc so se v Šentjurju z intervencijo, ki je obnavljala že obstoječo lokacijo Vencljeve zelenice, lotile prenove obstoječih igral, gugalnic in klopi. Koleš predstavi njihovo motivacijo za prijavo.
Vodilo Urbane akademije je participatorno sodelovanje. Vendar pa se lahko za nereflektirano uporabo tovrstnih praks skrije le navidezna participatornost. Komentira Valinger.
Prej omenjeni velikopotezni prostorski posegi občine Šentjur so vplivali na motivacijo skupine Urbane akademije, da so namesto ustvarjanja novih intervencij poudarile že obstoječ potencial obravnavanega prostora in ga izpostavile prek možnosti angažmaja lokalk in lokalcev. Kot problematično pri občinskih urejanjih prostora vidijo pomanjkanje dialoga med občino in prebivalci. Komentira Koleš.
Vencljeva zelenica v Šentjurju je med prebivalci oživela in odziv je bil velik. Skupina je poročala tudi, da je bila njihova komunikacija z občino zaradi prisotnosti Prostoroža olajšana in so podvomile v možnost tovrstne izvedbe in celo pridobitve dodatnih sredstev, če ne bi imele zaslombe nevladne organizacije. Ena izmed zelenic, ki je v vrsti za pozidavo, stoji tudi v Šiški v Ljubljani, prebivalci okoliša pa so se samoorganizirano uprli načrtom občine, da bi tam dovolila novogradnjo. S kakšnimi težavami pa se lahko sreča samoiniciativna pobuda s sicer enakim namenom ohranitve zelenice, Valinger.
Dodaj komentar
Komentiraj