Pretekli četrtek je bila otvorjena bienalna selekcionirana razstava Društva oblikovalcev Slovenije, Design Konsum, ki v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma že tradicionalno predstavlja jagodni izbor lokalnih projektov s področja sodobnega oblikovanja. Otvoritev razstave je na novinarski konferenci pospremila novica, da bo društvo zaradi pomanjkanja financiranja morda prisiljeno zaključiti svoje delovanje kot uradni predstavnik posameznikov na področju oblikovanja.



Društvo oblikovalcev Slovenije, krajše DOS, je edino stanovsko združenje v Sloveniji, ki združuje celoten spekter oblikovalskih profilov. Na spletni strani navajajo, da stremijo k promociji stroke, organizaciji preglednih razstav in drugih oblik javnih predstavitev dela članov ter k vzpostavitvi vezi med stroko in naročniki. Društvo zadnja leta po besedah namestnice predsednika upravnega odbora DOS Mateje Panter išče možnosti za nadaljevanje svoje bleščeče preteklosti v sodobnosti.

Izjava



Danijela Grgič, aktivna članica društva zadnjih 25 let, kakovost članstva vidi predvsem v neformalnem povezovanju med starejšimi in mlajšimi generacijami oblikovalcev ter v možnosti medsebojnega mentoriranja. Društvo je bilo prva desetletja po ustanovitvi leta 1951 elitno, z zahtevo po vrsti referenc je postavljalo visoke kriterije za vstop, v zadnjem obdobju pa omogoča lažji vstop tudi generacijam oblikovalcev s tanjšimi portfelji. V časih po osamosvojitvi države je bilo društvo pomemben akter pri vzpostavljanju novih regulacij, predvsem na področju avtorskih pravic. Grgič kot problematiko v zadnjem obdobju, ki jo opiše s prispodobo črna luknja, izpostavlja prepočasne odzive društva na potrebo po digitaliziranju vsebin in storitev, za kar je po njenem mnenju krivo pomanjkanje financiranja. 

Bienalne selekcionirane razstave članov DOS so sicer znane po domiselnih in velikopotezno zasnovanih postavitvah. Če se spomnimo, je na razstavi izpred dveh let v avli Cankarjevega doma kraljeval štiri kubične metre velik črn kubus, poimenovan Mmxx [2020]. Postavitev je vabila k individualnemu vpogledu v sodobnost dizajna, prepletenega s tehnološkim napredkom, med drugim tudi s pomočjo VR-očal. Panter pove, da je poudarek tekoče razstave hiperprodukcija dizajna, stanje, ki življenje uporabnika bolj otežuje kot pa lajša. 

Izjava

Letošnji Design Konsum na meniju dobesedno ponudi nabor vrhunskega oblikovanja. Postavitev v obliki karikirano povečanega omizja na štiridesetih krožnikih s premerom pol metra ponuja laminirane predstavitvene fotografije projektov iz produktnega, modnega, notranjega in unikatnega oblikovanja ter scenografije in vizualnih komunikacij. Kljub formalnosti postavitve razstava deluje razpršeno, sejemsko, saj uporabi vizualni material vsakega sodelujočega in ne vzpostavlja enotne grafičnega podobe. Pri tem pogosto ni jasno navedeno, kaj predstavljena fotografija prikazuje. Proces izbora predstavljenih del osvetli Panter. 

Izjava



Ob otvoritvenem govoru oblikovalcev razstave je bilo vzdušje očitno drugačno, kot ga pomnimo iz utrinkov predhodne otvoritve, na kateri smo še zasledili mnoge prešerne nasmehe. Kljub četrti steni računalniškega zaslona letošnje virtualne tiskovne konference je bilo moč čutiti resnobnost nagovora, ko je predsednik društva Jurij Dobrila ubesedil stalen eksistencialni strah za obstoj. Tega gre pripisati rezultatom štiriletnega programskega razpisa Ministrstva za kulturo, ki društvu letos znova ni dodelilo finančnih sredstev. Društvo sicer ima druge vire financiranja, sodelujejo tudi v partnerski mreži Centra za kreativnost. Panter pa pojasni, kakšne so posledice pomanjkanja financiranja.



Izjava



Razstavo torej spremlja skrb, da bo slovenskemu oblikovanju umanjkal edini formalni predstavnik dizajnerske prakse. Prispodoba zadnje večerje nas spremlja ob ogledu omizja, pogrnjenega z dizajnerskim izborom, v nedeljsko prazni, zadimljeno osvetljeni dvorani. Grgič ob zaključku pogovora nekoliko bolj optimistično obljubi, da društvo je in bo in da ga bo vsako leto več. 

Kreativno inšpekcijo je pripravila vajenka Valerija



Avtorica oblikovanja: Anka Štular