Razstavne revizije
Pretekli konec tedna se je v prostorih Mestnega muzeja odvil simpozij Razstavljanje na Slovenskem. V organizaciji oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, Društva Igor Zabel ter Muzejev in galerij mesta Ljubljana, krajše MGML, so se govorci v dveh dneh osredotočili na prakse razstavljanja umetnin med prvo svetovno vojno in sodobnostjo. Letošnji simpozij se je teh tematik dotaknil že drugič. Prvič so o njih umetnostni zgodovinarji govorili na enako naslovljenem simpoziju pred dvema letoma. Pomen razumevanja razstavnih praks kot umetniške logike nekega območja pojasni Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Filozofski fakulteti.
Muzej in galerija torej nista statični ustanovi, zaradi razvoja družbe skozi tehnologijo in novih spoznanj v temeljnih vedah se ves čas spreminjata in preoblikujeta svoje izrazne načine. Žerovc pojasni, da je prav zato tudi takšen simpozij zelo političen dogodek.
Prvi dan je bil posvečen predvsem pregledu zgodovinskih dogajanj – posamezni sklopi so obravnavali razstavljanje pred, med in po svetovnih vojnah. Zanimiv tematski poudarek smo našli v predstavitvi prakse Jakopičevega paviljona, edinega razstavnega prostora sodobne umetnosti svojega časa, ki ga lahko z aktualne pozicije opazujemo kot eksperimentalni poligon in potencial, ki se mu žal ni uspelo obdržati. Družbeni kontekst Jakopičevega paviljona predstavita dve avtorici prispevka, umetnostni zgodovinarki Neža Lukančič in Hana Čeferin.
Kljub temu da je večina dveh dni simpozija secirala precej dorečene historične teme, je vsakemu od sklopov sledila tudi razprava, na kateri so se razjasnjevala nekatera še vedno precej mistična zgodovinska obdobja. Več pove Žerovc.
V dveh dneh simpozija smo večinoma poslušali ponovne refleksije zgodovine, sodobna umetnost je prišla na tapeto šele v popoldnevu drugega dne. Zakaj, razloži Kaja Kraner, umetnostna kritičarka in ena od govornic.
Žerovc za tematsko širino simpozija, zaradi katere so nekatera obdobja slabše predstavljena, navede pragmatične razloge.
Trenutne težnje na področju razstavljanja vizualnih umetnosti v galerijah in muzejskih razstavah, ki od pasivnega opazovanja poudarek prenašajo k aktivaciji in participaciji gledalcev, tako na simpoziju niso bile zastopane. Je pa ponudil vpogled v vsaj en zelo sodoben format, spletno razstavo, ki ga je pripravila Kraner.
Čeferin in Lukančič sta možnost dopolnitve celotnega programa videli predvsem v bolj poglobljenem obravnavanju umetnostnega trga. Še eni pereči problematiki, o kateri pa se lahko prav tako veliko naučimo iz umetnostnozgodovinskih primerov.
Izjava
Vsi prispevki simpozija bodo dostopni na spletni strani Društva Igor Zabel.
Kreativno inšpekcijo je pripravila Valerija.
Podoba: Aljaž Vesel, Anja Delbello / AA
Dodaj komentar
Komentiraj