Svobodni Evropejci svobodnega trga
Osvobojeni človek začetka konca zgodovine nas sprašuje: ali ste vi svobodni ljudje prihodnosti? Isto vprašanje žene projekt TV Free Europe oziroma TV svobodna Evropa, ki živi od leta 2019, tridesetletnice padca berlinskega zidu. Teater, performans, posegi v javni prostor, alternativna univerza, prevpraševanje lastnih delovnih struktur, video umetnost in predvsem umetniško-raziskovalna dejavnost so med pomembnimi gradniki projekta. Hkrati je TV svobodna Evropa ravno to ‒ TV oziroma ena izmed možnih ‒ a redko udejanjenih ‒ interpretacij tega, kaj bi televizijski medij lahko bil.
Sarah Günther, Zsuzsa Berecz in Jasna Hribernik so soustvarjalke in soudeleženke TV svobodne Evrope, s katerimi smo se pogovarjali o projektu, svobodi, življenju in umetnosti. Prvi dve živita v Budimpešti in delujeta kot članici umetniškega kolektiva Pneuma Szöv, tretja pa je slovenska scenaristka, režiserka, videoumetnica in profesorica na Univerzi v Novi Gorici. Sarah Günther nam oriše projekt in njegovo delovanje.
TV svobodna Evropa deluje decentralizirano, iz ene izmed oddajnih točk pa venomer prenaša vsebino, ki je prosto dostopna svobodnim Zemljanom s spletno povezavo. Vsebina oddaj in prenosov je raznovrstna, v grobem razdeljena na različne vsebinske sklope, na primer sklop o vprašanju državnih meja, o vprašanju svobode, o vprašanju strahu. Predvaja tako preteklost, predvsem dogajanja okoli leta ‘89, kot tudi prihodnost, iz katere se ozira nazaj. Vzpostavljanje vsebinskih sklopov razloži Zsuzsa Berecz.
For us it was also an attempt to go back to that and revisit that story...
Moto enega izmed vsebinskih sklopov se glasi Fear Free. To geslo je navdihovalo tudi študentke Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, ki so k TV svobodni Evropi prispevale eksperimentalno oddajo, predstavljeno tudi na letošnji Ars Electronici. Njihova mentorica Jasna Hribernik nam je povedala, da so bile študentke sprva skeptične do zastarelega medija, kasneje pa so v projektu odkrivale zanimive vsebine.
The Fear Free project came on the way when we started to ...
Oziranje k spremembam sistema po letu ‘89, nam pove Berecz, izhaja iz želje po spremembi sistema danes. V procesu tega oziranja in brskanju po arhivih pa je kolektiv prek predvajanja in oddajanja spoznaval tudi od prevladujočih bolj niansirane narative.
And the whole thing for us was very intriguing...
Berecz nadaljuje s spominom na madžarsko revolucijo leta 1956 in njenim stanjem v kolektivnem spominu.
The memory of 1956 was strong in Hungary at least...
Iskanje odtenkov v pripovedih o preteklosti poganja razmišljanje o neuresničenih scenarijih izven najbolj očitnih predpostavk dialektike kapitalizem-komunizem. V poznem globaliziranem kapitalizmu osvobojenih Zemljanov o njih težko razmišljamo, kot težko kritiziramo, ne da bi naša kritika postala le še eno kolesje znotraj sistema. Oddajanje TV-ja svobodne Evrope je poskus tovrstne kritike, ki ne more biti takoj komodificirana, ali pa vsaj ne s takšno lahkoto, kot je kritika v filmu in na televiziji komodificirana sicer, ko postane skorajda glavni “selling-point”. Komentira Hribernik
This is a very important quetion: being outside...
Naše sogovornice tudi sicer v svojem umetniškem raziskovanju iščejo lasten alternativni sistem in v nekaterih prostorih tudi postavljajo zametke praks, ki bi ga lahko sestavljale. Günther nam pove nekaj o večletnem umetniškem raziskovanju kolektiva Pneuma Szöv.
The work we’ve been doing for 10 years now...
Okupirana univerza, ki jo omenja Günther, je budimpeška Univerza za gledališče in filmske umetnosti, ki je bila oktobra 2020 s še osmimi drugimi privatizirana. Po hitrem postopku so bili odbori napolnjeni z novimi člani, med katerimi so bili mnogi člani vladajoče stranke ali pa na drugačne načine povezani z njo. Programi univerze pa so bili spremenjeni brez dialoga s člani akademske skupnosti. Ulična univerza Pneuma Szöva je eden izmed načinov upora privatizaciji, a ne poskuša biti nadomestek akademskega načina izobraževanja, saj niti ne želi posvajati njegovih struktur. Berecz našteje še nekaj primerov iz prakse Pneuma Szöva.
Actually our projects also the titles....
Intervencije v javni prostor, prevpraševanje uveljavljenih struktur in vpeljevanje novih praks umetniškega raziskovanja, kakorkoli se približajo ideji zunajsistemskosti, paradoksalno nikoli ne morejo obstajati nikjer drugje kot znotraj. Berecz opiše, kako se ta konflikt udejanji v njenem delu posrednice med umetnostjo in prostorom, kamor poskuša ta umetnost intervenirati.
For me it’s always very isolating because I’m...
Günther obrazloži podrobnosti incidenta z zgroženimi lokalnimi oblastmi, ki je pravzaprav povezan z določeno veverico.
Na naslednjih lokalnih volitvah je potomka prav te ogromne skulpture veverice tudi kandidirala, Pneuma Szöv pa je vodila njeno kampanjo.
Proti koncu pogovora tako ne moremo mimo humorja, s katerim si Pneuma Szöv zamišlja nove prakse ustvarjanja, učenja, delovanja. Politični pritiski na madžarske kulturnike, sploh tiste z oznako radikalnežev, so čedalje večji, njihovo ustvarjanje pa čedalje bolj prekarno, nevarno. Kljub razmišljanju o absurdu strahu po ogledu eksperimentalne oddaje novogoriških študentk se je v trenutnem političnem vzdušju bati izključno strahu samega čedalje težje. No, lahko bi bilo še huje, nas tragikomično pomiri ena izmed sogovornic.
When people start to disappear...
Dodaj komentar
Komentiraj