Kohézió magyarul*
*Kohezija po madžarsko
Na Madžarskem je vladajoča stranka Fidesz v iskanju finančnih virov za svoje delovanje posegla v avtonomijo Madžarske akademije znanosti s kratico MTA. Madžarski parlament je včeraj z večino 131-ih od 199-ih poslanskih glasov sprejel Zakon o znanstvenih inštitutih, ki bo preoblikoval njeno financiranje in raziskovalno dejavnost. Po novem bo akademijo vodil poseben svet, katerega polovico članov bo imenovala vlada, drugo polovico pa maja lani ustanovljeno Ministrstvo za inovacije in tehnologijo. Na ministrstvu so zagotovili, da zakon, ki v veljavo stopa septembra, zagotavlja boljši tržni izkoristek raziskav, raziskovalci pa opozarjajo na nevarnost cenzure in političnih pritiskov.
Madžarska akademija znanosti je sicer najstarejša madžarska raziskovalna institucija, ustanovljena leta 1825 z namenom razvoja madžarskega jezika in popularizacije znanosti in umetnosti. Do začetka druge svetovne vojne se je razvila v največjo madžarsko raziskovalno institucijo, ki danes zaposluje preko tri tisoč raziskovalcev s področij družboslovja, humanistike in naravoslovja v petnajstih raziskovalnih inštitutih.
Madžarska akademija znanosti je prvo večjo reorganizacijo doživela po revoluciji leta 1848, ko so odslovili vse avstrijske raziskovalce. Druga večja reorganizacija se je zgodila po koncu druge svetovne vojne, ko je komunistična oblast imenovala režimu naklonjeno vodstvo. Tretja večja reorganizacija s tranzicijo po padcu komunističnega režima. Pojasni Zoltán Gábor Szűcs, raziskovalec Inštituta za politične študije Madžarske akademije znanosti.
Leta 2010, po Orbanovem prevzemu oblasti, je madžarska vlada ponovno reorganizirala delovanje Madžarske akademije znanosti, ko je financiranju naravoslovnih projektov namenila za četrtino več sredstev kot družboslovju in humanistiki. Maja lani, po ustanovitvi prej omenjenega Ministrstva za inovacije in tehnologijo, je vlada pripravila osnutek reforme Madžarske akademije znanosti.
Reforma pa ni predvidevala samo spremembe virov financiranja raziskovalne dejavnosti, temveč tudi, katera raziskovalna področja bodo dobila več sredstev.
Direktor akademije znanosti László Lovász in svet akademije so večkrat zavrnili osnutek sprememb. Po več kot letu dni pogajanj glede podrobnosti sprememb delovanja raziskovalnih inštitutov je madžarska vlada v začetku leta pripravila osnutek zakona, s katerim bi lahko zaobšla blokado pogajanj s strani sveta akademije znanosti. Včeraj sprejeti zakon tako ustanavlja novo krovno raziskovalno inštitucijo, ki bo nadzirala financiranje Madžarske akademije znanosti, hkrati pa ustanavlja tudi vladni nadzor nad imenovanji vodij petnajstih raziskovalnih inštitutov.
László Palkovics, minister novoustanovljenega Ministrstva za inovativnost in tehnologijo, je bil pred imenovanjem na to funkcijo državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje in s podobno strukturno reformo ustanovil finančne nadzornike na univerzah in visokošolskih zavodih.
Reforma Madžarske akademije znanosti pa ni edina v zadnjem času. Prejšnji mesec je vlada raziskovalni inštitut Inštitut 1956, imenovan po propadlem uporu komunističnemu režimu, priključila vladnemu raziskovalnemu Inštitutu Veritas. Komentira Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in raziskovalec na Srednjeevropski univerzi.
Spomnimo se, da je s podobnimi ukrepi madžarska vlada uspela izgnati sedež Srednjeevropske univerze iz Budimpešte na Dunaj.
Lisjak ob tem opozarja, da pri trenutni reformi Madžarske akademije znanosti ne gre toliko za poskus političnega nadzora nad raziskovalnimi dejavnostmi, temveč predvsem za zagotovitev finančnih sredstev za delovanje stranke Fidesz.
Orbanova stranka Fidesz se ob včeraj sprejetem zakonu glede reforme Madžarske akademije znanosti v Evropi sooča z vse večjim kriticizmom zaradi svojih avtoritarnih politik. Kljub navidez šibki opoziciji Fidesz v Budimpešti nima več večinske podpore. Odmik od avtoritarnih politik Fidesza bi se tako lahko po zgledu turške prestolnice Istanbul, kjer je stranka turškega predsednika Recepa Tayipa Erdogana na lokalnih volitvah marca izgubila večino, lahko začela prav v Budimpešti, pojasnjuje Lisjak Gabrijelčič.
Sporne reforme pravosodja in delovnopravne zakonodaje ter kampanje proti vodilnim možem Evropske ljudske stranke niso po godu EPP, ki je Fideszu marca letos zamrznila članstvo. Po majskih volitvah v Evropski parlament je Manfred Weber, voditelj skupine, Orbanu postavil tri jasne smernice, ki jih mora Fidesz upoštevati, če želi še naprej dejavno sodelovati v skupini Evropske ljudske stranke. Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali bo skupina vztrajala pri svojih stališčih ali pa še naprej popuščala Orbanu.
Dodaj komentar
Komentiraj