Podočnjaki in slavje
Med 10. in 13. septembrom se je v Mariboru odvil 13. Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki na vsaki dve leti na ogled postavi jagodni izbor slovenske lutkovne produkcije. Jagodni izbor po mnenju selektorja, seveda – tokrat je bil v tej vlogi Igor Tretinjak, hrvaški gledališki kritik in teatrolog.
Izvedeli smo tudi, katere predstave si zaslužijo biti nagrajene – po presoji žirije, seveda. Letos so jo sestavljali dramaturginja in kritičarka Maša Radi Buh, striparka, ilustratorka in grafična oblikovalka Tanja Komadina ter finski igralec, glasbenik in režiser Ivo Barić.
Radio Študent na takem dogodku kajpada ne sme umanjkati, zato smo v izvidnico poslali dve novinarki redakcije za kulturo in humanistične vede. A kmalu se je izkazalo, da lutkovni bienale ni za šibke.
Bienalni festival v Lutkovnem gledališču Maribor namreč ne predoča le izbrane bere predstav, pač pa organizatorja – Lutkovno gledališče Maribor in Ustanova lutkovnih ustvarjalcev – že leta vztrajno stremita k vzpostavljanju lutkovne skupnosti ter zavestno spodbujata prostor refleksije videnega z razstavami ter s pogovori po predstavah in kritiškimi seminarji, ki sta se ga udeležili tudi naši vedoželjni odposlanki.
Kljub budnemu motrenju predstav, poslušanju okroglih miz in sprehajanju po razstavah podnevi ter besnemu tipkanju ponoči radost naših pohajkovalk ni zapustila vse do konca festivala, o doživetem pa smo ju poslušali govoriti še celo pot domov.
Lutkovno gledališče Ljubljana, MIŠEK JULIJAN
Moment in Lutkovno gledališče Maribor, DOBRO JUTRO, TRAVNIK
Lutkovno gledališče Ljubljana, Transport: ODHOD & Lutkovno gledališče Maribor, Transport: TOVOR
Moment in Hiša otrok in umetnosti, SMRT IN MLEKO
Predstav nismo izčrpali, razstav pa tudi ne. Naši nadobudni sodelavki sta si ogledali iz garaž v razstavni prostor prestavljene papirnate lutkovne stvaritve Braneta Solceta, ki je dandanes verjetno najbolj prepoznaven po svojih protestnih lutkah. Druga razstava, umeščena v Lutkovno gledališče Maribor in podkrepljena s kar dvema okroglima mizama, pa je v fokus bienala postavila lutkovno tehnologijo, in sicer prek del lutkovnih tehnologov Žige Lebarja, Gregorja Lorencija, Zorana Srdića Janežiča in Mitje Ritmaniča.
Letos so bile podeljene tudi Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti, in sicer trem vsestranskim lutkovnim ustvarjalcem Maji Kunšič, Katji Povše in Matiji Solcetu. Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti pa je prejel Silvan Omerzu, ki podobo slovenskega lutkarstva pomembno sooblikuje že od osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Po festivalu sta razgrajali Nastja in Tjaša.
V oddaji je bila kot glasbena podlaga uporabljena skladba LaFaena: Magic In The Magician's Library (FMA, CC BY).
Dodaj komentar
Komentiraj