Lepo pozdravljeni v Kulturnem obzorniku, ki ga imate izjemoma čast poslušati tudi danes. Pred skoraj dvema tednoma, 15. decembra, so člani uredništva tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars, objavili odprto pismo, v katerem so opozorili na nevzdržnost dela ob napovedi finančnih rezov za leto 2024. Pismo je bilo naslovljeno na upravo RTV Slovenija in njenega predsednika Zvezdana Martića, svet RTV in njegovega predsednika Gorana Forbicija, ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednico parlamentarnega odbora za kulturo Saro Žibrat, predsednico Nacionalnega sveta za kulturo Uršulo Cetinski ter predstavnike kulturne javnosti.

V pismu so odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus in področni uredniki zapisali, da so finančni rezi, ki jim grozijo za leto 2024, največji v zgodovini delovanja programa Ars. Predvideni rezi variabilnih sredstev bi najbolj prizadeli honorarje zunanjih sodelavcev ter bi s tem povzročili drastično krčenje programa. V odprtem pismu so navedli, da bi rezi privedli do predvidoma 40-odstotnega zmanjšanja produkcije radijskih iger, literarnega programa, snemanja glasbe za lasten arhiv ter lastne produkcije v uveljavljenih kuriranih glasbenih ciklih. Navajajo tudi bistveno zmanjšanje sodelovanja z raznimi festivali in institucijami, obsega kritiške produkcije ter nekajmesečno prekinitev prenosov bogoslužja. Podpisniki odprtega pisma so poudarili tudi, da bi okrnitev nekaterih od omenjenih vsebin v tolikšni meri pomenila nedopustno izgubo.

Zakaj so objavili odprto pismo in kaj si prizadevajo z njim doseči, obnovi odgovorna urednica programa Ars, Ingrid Kovač Brus:

Izjava

Predsednik uprave RTV Martić je v začetku oktobra v izjavi za medije povedal, da radiotelevizija posluje z ogromno izgubo – do konca letošnjega leta naj bi bila v več kot 10-milijonskem primanjkljaju. Ta je posledica dolgoletnega zanemarjanja dviga RTV prispevka, ki že vrsto let ni usklajen z inflacijo, in kratkovidnih ter spornih poslovnih praks prejšnje uprave. Zaradi pomanjkanja sredstev je nova uprava RTV prisiljena krčiti programsko shemo tako radia kot televizije.

Po objavi odprtega pisma je programu Ars podporo izrazilo več društev in institucij, med drugimi tudi sindikat kulturnih delavcev ZASUK. Društvo slovenskih pisateljev, krajše DSP, Društvo slovenskih skladateljev in založba Slovenska matica pa so za 19. decembra sklicali javno tribuno. Kot se je na njej izrazil predsednik DSP Dušan Merc, se pobudniki tribune »zavzemajo za to, da se stvari ne krčijo«, in poudaril pomen programa Ars za nacionalno kulturo.

Pa vendar je bilo jasno, da je ob dolgovih, podedovanih od prejšnje garniture vodstva RTV, do krčenja moralo priti, in svetniki RTV so bili prejšnji četrtek primorani glasovati o programsko-produkcijskem načrtu za leto 2024. Ob koncu novembra je sicer vlada napovedala 5-milijonsko finančno injekcijo in s tem delno zapolnitev luknje. V primeru, da svetniki programsko-produkcijskega načrta za leto 2024 ne bi sprejeli, bi RTV program izvajal iz meseca v mesec, z vsakomesečno prilagoditvijo vsebin. To je v preteklosti sicer že bila praksa. Kljub klavrnosti razpoložljivih sredstev in škodi za program je svet RTV programsko-produkcijski načrt minuli četrtek s trinajstimi glasovi za in tremi proti sprejel.

Ali bo potemtakem izvajanje programa Ars v letu 2024 sploh mogoče, pove Kovač Brus:

Izjava

Napovedi splošnega 40-odstotnega zmanjšanja obsega vsebina se torej ne bodo uresničile, je pa prihodnost vseeno zelo negotova. Namesto celoletnega krčenja programa se je uredništvo Arsa odločilo izvajati program v nekoliko manj okrnjeni meri v prvi polovici leta, vmes pa upati na dodatna sredstva s strani uprave:

Izjava

Programu Ars, radioteleviziji Slovenija in slovenski kulturi nasploh vso srečo v letu 2024 želita Martin in Marko.