Tokratne kulturne novice namenjamo stiliriziranemu boju proti trpljenju. Ne skrbite, ne gre še za eno razstavo, pogovor, publikacijo ali performans, ki z zgledom in vsebino profesionalno artikulira svoj položaj. Govorimo o pravem – fotogeničnemu- trpljenju in borbi tretjega, no, pa tudi prvega sveta. V Jakopičevi Galeriji se namreč z razstavo slovitega brazilskega fotoreporterja Sebastiaa Saugada začenja mesec fotografije, v Kranju pa bo otvoritev razstave gverilskega grafiterja Banksya.

Ampak začnimo na začetku. V organizaciji Fotona se začenja mesec fotografije, kjer se bo na različnih lokacijah prikazalo mnogo razstav, kakor tudi drugih dogodkov, namenjenih tovrstnemu mediju ter avtorjem.

Mesec fotografije se torej začenja drevi ob šestih z razstavo Brazilskega fotografa, Sebastiaa Saugada, ki se je proslavil z mojstrskim ovekovečevanjem najbolj kritičnih točk človeštva. Večplastnost družbeno kritične fotografije je tesno povezana z vprašanjem estetizacije trpljenja. To vprašanje se je pojavilo že lani z razstavo Jamesa Nachtwaya, ki je v Cankarjevem domu v približno istem terminu lani prav tako postregel s podobno spektakularno tragičnim izborom del. Družbeno angažirana fotografija tako že drugo leto spada med najbolj visokoproračunske izložbe, ki jo prestolnica da na ogled meščanom in predvsem turistom. Salgado je imenovan kot »fotograf trpljenja«. Avtor pravi, da bi vsak moral videti te fotografije, da bi spoznal, kako strašna vrsta smo ljudje. Vsat ta vprašanja, kakor tudi poglobitev v fotografovo delo in filozofijo, bo mogoča v Kinodvoru ob ogledu filma »Salt of the earth«.

V Layerjevi hiši v Kranji pa bo na ogled razstava slovitega anonimnega grafiterja Banksya. Banksy je morda najbolj znan umetnik, njegovi ikonični grafiti se pojavljajo na marsikaterem perečem kraju. Od slovitega grafita v Gazi, do nedavnega v Begunskem getu v Calaisu v Franciji. Vsa vprašanja, ki se odpirajo pri vprašanju družbeno angažirane fotografije, se pri Banksyu vsaj v okviru njegovega odnosa do trga le še pomnožijo. S svojim delom opozarja na določeno problematiko, ampak grafit postane kulturni, da ne rečemo turistični landmark sam po sebi, grafit postane fokalna točka in ne situacija, ki jo nagovarja. Vse to se le še pomnoži pri Banksyevem verjetno ne tako prostovoljnemu vstopu v institucijo umetnostnega trga.

Banksy je eno izmed največjih umetniških imen. Zato se ob razstavi v Kranju, kjer bo na ogled kar dosti njegovih del, postavi kup vprašajev. Kako so sploh prišli do njegovih del? Kdo je lastnik njegovih del oziroma kdo z njimi razpolaga? Kdo stoji za njimi? Pred tem pa seveda še nerazrešeno vprašanje, če je Banksy res bil v Kranju, kot je napeljevala novica izpred nekaj mesecev. O vsem tem smo se pogovarjali z Zalo Vidali iz Layerjeve hiše v Kranju:

//////////////////////Izjava/////////////////////////////////////