Brez imena
Današnje kulturne novice, drago poslušalstvo, so brez naslova, brez imena. Šokantno, kajne? Razlog je, da smo tudi mi šokirani, kako pomembno je lahko ime: ne le kaj vse lahko vse pomeni, v bistvu to sploh ne, pač pa kaj da ime lahko vse povzroči ... Zagotovo te kulturne novice, čeprav dvomim, da ste imeli zdaj to v mislih.
Niti nas ne zanima, kaj imate v mislih, predpostavljajmo, da je tam praznina. Jutri navsezgodaj zjutraj - to pomeni ob 11.00 - bo to praznino misli o pomenu in učinkih imena poskusil zapolniti simopozij z naslovom - to bi pomojm lahko zdej že uganili ... - Kaj je ime? Simpozij se bo odvijal v Muzeju za sodobno umetnost Metelkova (krajše MSUM), jutri od desete jutranje do pol osme večerne, ko se začne zadnji dogodek. Temu sledeči dan, ki je sreda, pa lahko ujamete še predstavitev razstavnega kataloga in voden ogled razstave Janez Janša® s kustosom Domenicom Quaranto. Če ste slučajno pozabili, 18. oktobra je bila v tej isti instituciji otvoritev razstave Janez Janša® ob desetletnici delovanja treh pristnih Janezov Janš.
Simpozij se torej odvija v tem kontekstu in predavanja, ki bodo na simpoziju, so s tem zaznamovana. Otvoritveni dogodek je predstavitev tematske številke revije Performance Research, On Names, z gostujočima urednikoma Konstantino Georgelo in Janezom Janšo. Sledi serija predavanj: prvi bo nastopil Aldo Milohnič, ki bo govoril o politiki performativnega (pre)imenovanja; sledi mu Urša Chitrakar, ki se bo osredotočila na nekatere pravne vidike umetnosti treh Janš; zatem Mala Kline, ki bo prek konceptualne triade Giorgia Agambena Življenje - jezik - zakon poskusila odkriti potencialnost, ki se odpira in postane dostopna s spremembo imena; sledi Konstantina Georgelou, katere fokus bo proces politizacije, ki da ugovarja današnjemu individualiziranemu svetu tako, da ustvarja medsektorsko vključevanje in infrastrukturno sodelovanje; in še Lev Kreft, ki bo obravnaval temo imena in osebnih dokumentov kot ready-made-ov ter tesnobe, nelagodja in odpore umetniškega sveta ob tem projektu.
Toda to še ni vse! Sledi še zadnja trojica: Jela Krečič bo govorila o avtorskih funkcijah in umetniškem diskurzu, ko v samo umetnost kot njen objekt stopi ime; Mladen Dolar bo pojasnil občutek, da si vsiljivec, slepar, ki si lasti tuje ime, kar da ni osebno občutje ali posebnost, pač pa strukturni občutek, ki spremlja imena – je njihova senca in učinek; in sklepni finalist, pogost gost v Ljubljani, Robert Pfaller. Ta bo razdelal to, čemur pravi globok estetski užitek, ki da nastane, ko se enakost spremeni v bližino, s tem pa da pride radostno zmagoslavje - kot bi v družbenem svetu opustili dolgočasno delitev identitet, lastnosti, pripadnosti in podobno in bi vsi postali bratje. Ali sestre Robert Pfaller, ali sestre ...
Ja, no, veliko imen prevprašuje imena. Pa smo se znašli v zagati, ko je bilo treba nekoga izbrati za izjavo, da ne boste samo mene poslušali. Dolar je "ipak neko ime", Pfaller nam je najbolj domač tujec in tako dalje. Pa smo rekli "klinc!", gremo žrebat in izžrebali smo Uršo Chitrakar. Seveda je nismo vprašali, kaj si misli o svojem imenu. Pač pa o tem, zakaj je sploh problem, če umetnik razstavi svoj osebni dokument, kakor so storili Janezi Janše.
Uršo Chitrakar smo povprašali po še kakšnem primeru, s katerim so se soočali
Kulturne novice je spisal...
Dodaj komentar
Komentiraj