Internet se nam predstavlja kot sredstvo do neomejene količine informacij, orodje, prek katerega je mogoče javno in svobodno dostopiti do vsega, kar želimo vedeti. Vendar ima kot vsaka nova tehnologija, ki prinaša določene prednosti, tudi svojo temno plat, v tem primeru cenzuro, ki jo izvajajo velika podjetja oz. korporacije v sodelovanju z državnimi entitetami. V razstavnih prostorih Aksiome bo nocoj potekala otvoritev razstave Cenzurirani internet nizozemskega spletnega umetnika Constanta Dullaarta, ki nam ponuja specifičen pogled na delovanje cenzure na svetovnem spletu. V sklopu instalacije bodo v zatemnjenih prostorih Aksiome razobešene različne zastave, ki pripadajo državam na črni listi »Reporterjev brez meja« zaradi cenzure ali različnih oblik nadzora prek svetovnega spleta. O simboličnem pomenu zastav in o njihovi umeščenosti v razstavni prostor več pove avtor Constant Dullart:

*Izjava se nahaja v posnetku

Dullaart s tem rekonstuira neke vrste utopičen prostor oziroma rekonstrukcijo koncepta interneta kot utopičnega globalnega prostora, zato smo ga vprašali, koliko je danes v navezavi na internet še smiselno govoriti o utopiji.

*Izjava se nahaja v posnetku

Tematika svobodnega pretoka informacij in cenzure pa bo tudi eden izmed fokusov letošnjega Festivala dokumentarnega filma, čigar program so predstavili na današnji novinarski konferenci. Na festivalu bo namreč premierno predvajan tudi z oskarjem nagrajeni Citizenfour režiserke Laure Poitras, s katero je Snowden razkril svojo zgodbo o cenzuri. Govori Simon Popek, vodja programa.

*Izjava se nahaja v posnetku

Popek pa je skušal povzeti tudi rdečo nit samega izbora, ki naj bi bila letos še posebno politično obarvana.

*Izjava se nahaja v posnetku