Nebo še vedno joka zaradi včerajšnje dokončne zmage človeka nad opico. Končno se je zgodilo, pravno legalno, črno na belem. Naključnemu popotniku Davidu Slaterju je leta 2011 v Indoneziji navihan šimpanz ukradel fotoaparat in naredil selfi. Fotografija je požela takojšen uspeh, a zdelo se je, da bo profitiral le človek, zato so se borci za pravice živali glasno uprli in na sodišču zahtevali, da ima tudi opica nekaj od tega. Vprašanje lastništva in avtorstva je po dveh letih trajajoči tožbi odpelo labodji spev v prid Slaterju, ki pa se je nemudoma razglasil za okoljevarstvenika in naznanil, da bo 25 odstotkov kakršnega koli dobička, povezanega s fotografijo, namenil živalim v Indoneziji. Volk je tako ostal malo lačen, koza pa skoraj cela.

Z domačega razmočenega polja so koze sicer zbežale, je pa tam drevo in kontemplirajoči človek. V Cirkulaciji 2 bo danes zvečer obredno drsenje. V okviru prvega dela dogodka »Knjiga oglja/DopisovanjeM« so udeleženci povabljeni k premikanju lastnih teles po papirju, na katerem bodo z ogljem puščali odtise. Kaj igra M sploh je, smo povprašali umetnika Nelsona Valmorja, ki je tokrat k igranju povabil Mihaelo Ciuha.

izjava

Dopisovanje med Nelsonom in Mihaelo je sprožilo žive skulpture v času in prostoru, ki pa za to, da sploh obstajajo, nujno potrebujejo participacijo gledalca, ne nujno aktivnega. Ponovno komentira Nelson.

izjava

Igra pa se tudi umetnica Urška Alič, in sicer s svetlobo in sencami. V okviru projekta Zine vitrina bo zvečer v Dobri vagi predstavila nov projekt, ki išče meje fotografije. Po avtoričinem mejo prestopiš, ko fotografija ni več dobra. Le kaj bi o tem menila Dobra vaga?

izjava

Dežnik je doma pozabila Urška.