Delovanje knjižnic v času zaprtja javnega življenja
Pozdravljeni v Kulturnih novicah, ki jih danes posvečamo delovanju knjižnic v času zaprtja javnega življenja. Pred nekaj dnevi je bilo kljub delnemu zaprtju knjižnic še vedno mogoče naročiti gradivo in ga prevzeti osebno, kar pa z današnjim dnem ni več dovoljeno. Na podlagi razlage Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je ministrstvo za kulturo knjižnicam prepovedalo neposredno izdajanje gradiva uporabnikom. Knjige, ki jih do nadaljnjega ni možno vrniti, je še vedno mogoče naročiti po pošti.
Z zaprtjem javnega življenja so bile knjižnice povsod po svetu primorane najti druge načine opozarjanja širšega prebivalstva na svoj obstoj. Britanka Krystal Vittles, vodja dostavljalske službe knjižnic v Suffolku, je pred nekaj dnevi v Guardianu zapisala, da je bil lockdown za knjižnice pravzaprav dobrodošla spodbuda k modernizaciji. Med epidemijo je namreč poskočilo povpraševanje po e-knjigah in tako so se bile tudi javne knjižnice primorane prilagoditi povpraševanju – z dostavljanjem in spodbujanjem digitalne izposoje. V virtualni svet pa se ni preselila zgolj izposoja knjig in ostalega gradiva, ampak so knjižnice tja prestavile tudi druge dejavnosti, ki jih ponujajo, kot so srečanja knjižnih klubov, kuharski tečaji, ure pravljic za otroke in raznorazne druge delavnice, s čimer so knjižnice pospešile razvoj svoje spletne prisotnosti in dostopnosti. Pozitivno presenečajo tudi rezultati ankete sklada Carnegie, ki jo omenja Vittles in ki je pokazala, da je med prvim britanskim zapiranjem vsak tretji prebivalec koristil nekatere knjižnične storitve.
Poklicali smo v Mestno knjižnico Ljubljana in po debeli uri prevezovanja končno dobili izjavo Aleša Klemna iz Službe za razvoj in območnost. Najprej smo ga vprašali, kako se je spremenilo in omejilo delovanje knjižnice v času zaprtja:
Zanimalo nas je tudi, ali so bili na drugo zapiranje pripravljeni bolje kot na prvo.
Kot nam je povedal, se porast izposoje e-knjig in drugih e-virov za zdaj še ne more primerjati s povpraševanjem po fizičnih knjigah.
Nekaj besed je Klemen namenil tudi zvočnim knjigam, ki so sedaj na voljo v vseh slovenskih splošnih knjižnicah. Trenutna ponudba obsega okoli sto petdeset naslovov, kar je za začetno obdobje spodbudna številka, ki pa se bo v prihodnosti verjetno samo še povečevala. Izbor obsega predvidljiv nabor knjig: od slovenskih klasikov, kot so Voranc, Cankar in Kette, ter pravljic za otroke, pa vse do potrošne literature marketinških gurujev.
Za konec nam je predstavil še prilagoditve drugih dejavnosti slovenskih knjižnic na spletno realnost.
Dodaj komentar
Komentiraj