Pozdravljeni v zadnjih Kulturnih novicah v tem tednu. Kot vedno, tudi danes pokrivamo delovanje kulturnega miljeja in oseb, ki v njem ustvarjajo. Danes so člani in članice Slovenskega PEN-a, združenja pisateljev, pesnikov in publicistov, izdali javno pismo, ki so ga naslovili na vlado, državni zbor in ustavno sodišče. Pismo je nastalo kot odziv na nadlegovanje štirih slovenskih intelektualcev, ki so bili s strani trenutne vlade oklicani za “pobegle psihiatrične bolnike, okužene z virusom marksizma in leninizma”. To so Slavoj Žižek, Darko Štrajn, Blaž Zgaga in Boris A. Novak. Slednji nam je pojasnil, da je pismo spisal on in ga je podpisalo 30 članov in članic Mednarodnega PEN-a, medtem ko se Slovenski PEN na sovražni govor s strani vlade ni želel odzvati. Podpisniki in podpisnice zahteve se zavedajo nujnosti omejitev na individualni in kolektivni ravni, ki so namenjene zajezitvi epidemije, s katero se trenutno ukvarja celotna družbena masa. Kljub temu od pristojnih organov brezpogojno pričakujejo uresničitev desetih zahtev. 

Poleg spoštovanja z ustavo že zagotovljenih pravic nasprotujejo izglasovanju zakonov, ki bi uvajali nova ali širša pooblastila represivnih organov; npr. prisluškovanje, vstop v stanovanje ali pridržanje brez sodne odločbe. Prav tako naj Slovenska vojska ne bi prevzemala policijskih nalog. A. Novak je ob tem izpostavil, da se to že dogaja in da po se po drugi strani Slovenska policija pomika proti središču države. Zahtevajo tudi najostrejše sankcije vseh zlorab državnih in represivnih organov, med katerimi izpostavljajo sovražni govor, ki v tem času lahko nosi svoj nevarni potencial. Protikoronski zakoni naj se ne sprejemajo za nedoločen čas, pač pa Slovenski PEN zahteva, da se potreba po trajanju ukrepov in veljavnosti zakonodaje, sprejete v ta namen, ugotavlja sproti. Zahtevajo tudi brezpogojno spoštovanje pravice do svobode izražanja, ki po besedah PEN-a ni le vitalnega pomena za umetnost in kritično mišljenje, temveč je v interesu celotne družbe. Poudarjajo tudi spoštovanje avtonomije medijev. 

Nazadnje v pismu zahtevajo posebno občutljivost države za vse ranljive in šibkejše skupine; starejše, otroke, invalide, brezposelne, študentsko populacijo, osebe s samostojnim statusom, prekarce, brezdomce, prosilce za azil in migrante. Ustrezni državni organi naj poskrbijo za dostojno življenje vseh državljank in državljanov, so zapisali v javnem pismu, tudi umetnic in umetnikov, znanstvenic in znanstvenikov, intelektualk in intelektualcev, saj je tudi od njih v kar največji meri odvisna prihodnost naše družbe.

Nadaljujemo s poročanjem o pomoči samozaposlenim v kulturi. Slovenski glasbenoinformacijski center, v nadaljevanju SIGIC, je včeraj naznanil sprožitev akcije za finančno pomoč v višini dvesto evrov za glasbenike in glasbenice, ki imajo status samozaposlenih v kulturi. V SIGIC-u želijo opozoriti, da je bilo le v minulem tednu odpovedanih več kot sto glasbenih dogodkov, ki sicer predstavljajo glavni vir zaslužka za omenjeno skupino umetnikov. Zavedajo se, da k izvedbi glasbenega dogodka bistveno prispevajo tudi drugi izvajalci, kot so tonski in lučni tehniki in navsezadnje organizatorji dogodka, vendar menijo, da je za ohranjanje javnega interesa na področju kulture ta hip ključno podpreti najranljivejšo skupino glasbenih delavcev in delavk, torej ustvarjalcev in izvajalcev.

Z akcijo začenjajo v ponedeljek, 6. aprila, ko bodo ustvarjalci in izvajalci glasbe od 12. ure naprej lahko zaprosili za pomoč preko spletnega obrazca. Prosilcem in prosilkam bo, ob upoštevanju izpolnjevanja pogojev, pomoč razdeljena po vrstnem redu prijav. Možnost prijave bo odprta do preklica oziroma zaključka projekta. Za komentar smo prosili generalnega sekretarja SIGIC-a Petra Baroša:

baroš1

Baroš nam je pojasnil več o akciji in načinu pridobitve finančne pomoči:

baroš2

Baroš zaključi z donacijsko akcijo SIGIC-a.

baroš3

*

V posnetku oddaje je navedeno, da se Mednarodni PEN na poziv ni odzval, kar ne drži. Na to nas je opozoril Boris A Novak, čigar opozorilo navajamo v celoti: 

"(...) Moram pa popraviti Vaš navedek, da se "Mednarodni PEN na sovražni govor s strani vlade ni želel odzvati".

Prav obratno je res: Mednarodni PEN, svetovna pisateljska organizacija, se je takoj postavil v bran svobodi izražanja na Slovenskem, ki jo ogrožajo sporočila Kriznega štaba in vlade RS, kot se kaže v primeru napada na Slavoja Žižka, Darka Štrajna, Blaža Zgago in name, "češ da iščejo 4 paciente, ki so pobegnili iz norišnice in so okuženi z virusom covid-marks/lenin". Organizacija, ki nas ni hotela podpreti, je Slovenski PEN, katerega predsednica Ifigenija Simonović je zmanipulirala rezultat glasovanja Upravnega odbora o tem primeru in razglasila, da Slovenski PEN ne bo zaščitil napadenih intelektualcev, kar je sramotno dejanje, ki je v šokantnem nasprotju z vrednotami PEN-a. Zato smo "Zahtevo Vladi, Državnemu zboru in Ustavnemu sodišču RS" podpisali le kot "članice in člani Slovenskega in Mednarodnega PEN-a", ne pa v imenu Slovenskega PEN-a kot institucije.

Nedvomno gre za eno izmed najbolj sramotnih dejanj v stoletni zgodovini Slovenskega PEN-a."