Pozdravljeni v torkovih Kulturnih novicah. Tokrat bomo govorili o Slovenskem mladinskem gledališču, ki že peto sezono zapored prireja cikel pogovorov, imenovan Dežela pridnih, idejnih avtorjev Boštjana Narata in Erika Valenčiča. Tako kot vsakič cikel tudi letos obravnava vsebine, ki se avtorjema zdijo aktualne in primerne. Tako lahko vedno pričakujemo gosta, ki se na tematiko spozna in je lahko za voditelja in občinstvo neke vrste mentor, ki mu-nam kot vajencu-vajencem v obliki pogovora predstavi svoje poznavanje področja. V preteklih ponovitvah smo denimo lahko prisluhnili Ivanu Galetu o pomenu žvižgačev, Klemnu Ploštajnerju o problematiki brezdomstva in predstavnikom organizacije Mladi za podnebno pravičnost o okoljevarstvenih vprašanjih. Prejšnjo sredo smo se občinstvu pridružili tudi novinarji Radia Študent. Cikel pogovorov in tokratnega sogovornika, arhitekta, kustosa in publicista, doktorja Miloša Kosca

predstavi moderator Boštjan Narat.

Izjava

Skozi oči arhitekta Miloša Kosca smo dobili nekoliko drugačen pogled na mnoga aktualna prostorska vprašanja, ki smo jih v zadnjih letih pogosto zasledili v medijih. Beseda je med drugim tekla o praznih prostorih v mestu in kako so ta prepogosto zapolnjena s kvazi-začasnimi parkirišči, medtem ko se na zelene površine in vključujoče javne prostore pozablja. Kosec je prikazal, kako je denimo nekdanja avtonomna tovarna Rog poveden primer prostora, ki ga izprazni nasilna gesta, ta pa ni nikoli nedolžna.

Vsebinski poudarek pogovora je premišljeval perspektivo in vlogo arhitekta v takšni krajini: kako naj se arhitekt pravzaprav odzove na stanovanjsko krizo, gentrifikacijo mesta, onesnaževanje in pomanjkanje javnih površin. Prisluhnimo odlomku iz pogovora.

Izjava

Kosec je srčiko preobrazbe arhitektove vloge v družbi prepoznal v razpetosti med bogato zapuščino stroke, ki je v renesansi videla arhitekta kot uomo universale, in sodobnimi omejitvami pluralnosti različnih interesov, zaradi katerih ima ta pogosto zvezane roke. Ohranitev Plečnikovega stadiona za Bežigradom v originalni obliki – ki bi zadostila spomeniškovarstvenim interesom – je s tržnega vidika recimo nesmiselna, tudi arhitektova vloga pa je v tem procesu lahko sporna. Kosec pove, kako se spreminja arhitektovo delo z ozirom na realnost tega poklica v 21. stoletju.

Izjava

Arhitekti torej nikakor niso odmaknjeni od dogajanja v družbi in tudi sami čutijo vplive teženj po komercializaciji vsega, kar je mogoče komercializirati. Kosca smo še vprašali, kako je v tem času z študijem arhitekture in ali se tudi ta spreminja hkrati z arhitekturo.

Izjava

Študentje se z realnostjo dela v arhitekturi soočijo zelo kmalu že v okviru študija. Medtem ko študij upošteva določene ideale stroke, ki presegajo zgolj trženje produktov, pa ob opravljanju arhitekturnega dela študentje hitro spoznajo drugačno realnost.

To je bil pogovor Skozi oči arhitekta z Milošem Koscem. Cikel pogovorov Dežela pridnih pa se nadaljuje, naslednji dogodek bo 14. februarja ob 19. uri v SMG-ju. Dialog z naslovom Metode preživetja bo tokrat na oder povabil Ingo Remeto in Tjašo Pureber, ki bosta govorili o problematiki nevladnih organizacij v kulturi, ki se spopadajo z zelo nepredvidljivim dodeljevanjem sredstev.

V SMG sta se podala vajenec Primož in Metod.